VSL Sklep Cst 311/2019

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi ugovoru upnika S. d. o. o. - v stečaju ter se postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je vložil upnik S. d. o. o. - v stečaju, prav tako pa je zavrnilo tudi ugovor upnika T. d. o. o.

2Zoper navedeni sklep je vložil upnik S. d. o. o. - v stečaju, pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, ustavi postopek odpusta obveznosti in dolžnikov predlog za odpust obveznosti zavrne. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče sklep o začetku postopka odpusta obveznosti spremeni tako, da dolžniku določi preizkusno dobo petih let.

3Pritožba je bila vročena dolžniku v odgovor, ki pa nanjo ni odgovoril.

4Pritožba je utemeljena.

5Temeljna načela obligacijskega prava, med katera sodita tudi načelo prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ) in načelo vestnosti in poštenja (prvi odstavek 5. člena OZ), upošteva sodišče pri razlagi pravnih pravil. V stečajnem pravu zakonske določbe tudi izrecno napotujejo na uporabo temeljnih načel pri institutu odpusta obveznosti. Namen odpusta obveznosti namreč je, da se poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogoči, da preneha tisti del njegovim obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti s premoženjem, ki ga ime ob začetku postopka osebnega stečaja ali premoženja, ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Tako opredeljeni namen odpusta obveznosti je torej podlaga za vrednostno oceno dolžnikovega ravnanja pri presoji obstoja ovire za odpust obveznosti.

6Sodišče prve stopnje je ugovor upnika S. d. o. o. - v stečaju (nadalje: upnik), zavrnilo, saj je sklenilo, da upnik ni dokazal, da bi dolžnik sklenil najemno pogodbo in neupravičeno pobiral najemnino za stanovanje na naslovu v Ljubljani, ki je v lasti upnika. Sklenilo je, da upnik ni dokazal, da bi dolžnik dajal stanovanje v najem, saj je iz odgovora Upravne enote z dne 25. 2. 2019 razbralo, da v stanovanju št. 00 nima prijavljenega prebivališča niti dolžnik niti oseba (s priimkom A.), za katero je upnik zatrjeval, da v tem stanovanju prebiva. Prav tako naj bi upnik zgolj nesubstancirano zatrjeval, ne pa tudi izkazal, da dolžnik „na črno“ prejema najemnino. Nadalje je ugotovilo, da je bila izdana sodba Okrajnega sodišče v Ljubljani II P 0000/2016 z dne 7. 3. 2017, s katero je bilo razsojeno, da se je dolžnik dolžan izseliti iz te nepremičnine v lasti upnika ter da je bil na podlagi te sodbe izdan sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 0000/2018 z dne 13. 4. 2018, s katerim je bila dovoljena izvršba za izterjavo upnikove nedenarne terjatve na izpraznitev in izročitev nepremičnin, vendar pa je menilo, da to dejstvo ne predstavlja ravnanja dolžnika, ki bi utemeljevalo zavrnitev odpusta obveznosti. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje sklenilo, da upnik ni dokazal, da bi dolžnik s svojim ravnanjem zlorabil pravico do odpusta obveznosti oziroma da ni dokazal, da bi dolžnik zatrjevana ravnanja in kršitve sploh storil.¹

7Upnik v pritožbi navaja, da ima dolžnik nepremičnino v posesti brez ustreznega pravnega naslova že od 30. 11. 2014 dalje, pa je v vsem tem času ni vrnil upniku, ki je njen lastnik, temveč jo daje v uporabo tretjim osebam. Kot je navedel že v ugovoru zoper odpust obveznosti in izhaja iz listin v spisu, je upnik lastnik stanovanja in garažnih mest v nepremičnini na naslovu v Ljubljani. S sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi II P 0000/2016 z 7. 3. 2017 je bilo razsojeno, da se je dolžnik dolžan izseliti iz zgoraj navedene nepremičnine ter jo prazno oseb in stvari izročiti pravnemu predniku upnika, saj je bila tožencu oddana v najem z najemno pogodbo za določen čas od 15. 5. 2013 do 30. 11. 2014. Sodba je postala pravnomočna 30. 8. 2017 in izvršljiva 27. 10. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II Cp 1340/2017 z dne 30. 8. 2017. Višje sodišče je kot materialnopravno pravilen potrdilo zaključek sodbe sodišča prve stopnje, da lahko tožeča stranka, ki je lastnik spornega stanovanja, od toženca, ki nima pravne podlage za njegovo zasedanje (od poteka najemne pogodbe z dne 30. 11. 2014 dalje), zahteva njegovo izselitev. Kljub pravnomočni in izvršljivi sodbi pa dolžnik obveznosti, ki so mu bile z njo naložene, prostovoljno ni izpolnil. Kot je nadalje navedel upnik v ugovoru, se dolžnik na poziv upnika z dne 30. 11. 2017, da se iz nepremičnine izseli, niti ni odzval. V izvršilnem postopku po predlogu upnika pa je dolžnik nato vložil še ugovor in predlog za odlog izvršbe, ki sta bila zavrnjena s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I 0000/2018 z dne 3. 1. 2019.

8Kot je nadalje navedel upnik v ugovoru, dolžnik v času stečajnega postopka živi in dela v tujini (v Bolgariji oziroma je bil napoten na začasno delo v Nemčijo).² Pojasnil je tudi, da je na poštnem nabiralniku stanovanja naveden dolžnikov priimek ter poleg njegovega še priimek A., za kar je v dokaz predložil fotografijo poštnega nabiralnika. Glede na navedeno je menil, da dolžnik stanovanje oddaja v najem in zanj dobiva najemnino, s čimer pridobiva prihodke mino stečajne mase. Navedel je tudi, da dolžnik za navedeno stanovanje ne plačuje niti stroškov upravnika. Upnik je na naroku za obravnavanja ugovora zoper odpust obveznosti pojasnil, da je skupaj z upravnikom nepremičnine stečajna upraviteljica upnika dne 22. 12. 2018 preverila, ali kdo v tem stanovanju živi. Ugotovila je, da je stanovanje zasedeno, saj je iz njega stopil moški, ki se je predstavil z imenom A. Povedal je, da v tem stanovanju živi ter izjavil, da se bo iz njega izselil do konca leta 2018, kar pa se ni zgodilo.

9Stečajni dolžnik ni odgovoril na ugovor upnika, ki mu je bil vročen po pooblaščencu za vročanje pisanj dne 27. 11. 2108. Prav tako se ni udeležil narokov za obravnavanje ugovora zoper odpust obveznosti niti ni za zastopanje na naroku pooblastil kvalificiranega pooblaščenca. Upravitelju je podal zgolj kratko izjavo z dne 21. 11. 2018 (torej kot odgovor na ugovor upnika T. d. o. o., ki mu je očital uporabo stanovanja upnika), v kateri pa glede stanovanja v Ljubljani ni navedel prav ničesar.

10Stečajni upravitelj je za dolžnika pojasnil, da ima stalno prebivališče prijavljeno v ..., začasno pa v Bolgariji ter da ne živi v stanovanju upnika. Na naroku je upravitelj navedel še to kar je izvedel od stečajnega dolžnika, in sicer da je bil v Sloveniji nazadnje leta 2017, zatrdil pa mu je tudi, da v stanovanju nima najemnikov.

11Iz povzetega poteka postopka pred sodiščem prve stopnje je razvidno, da dolžnik pri obravnavanju ugovora zoper odpust obveznosti niti ni aktivno sodeloval, saj ni podal nobenih pojasnil, zakaj stanovanja ne vrne upniku kot lastniku, tako kot mu to nalaga pravnomočna sodba, oziroma zakaj ga ima v posesti brez pravnega naslova že od poteka najemne pogodbe dalje, pa za to upniku ničesar ne plačuje, še tekočih stroškov ne. Prav tako dolžnik niti ni pojasnil, kdo in zakaj se nahaja v stanovanju oziroma niti ni odgovoril na konkretne očitke upnika, da stanovanje oddaja v najem, glede na ugotovitve upnika, da v stanovanju prebiva nekdo tretji.

12Po presoji pritožbenega sodišča zato upnik v pritožbi utemeljeno graja sklep sodišča prve stopnje, ki je na podlagi odgovora na poizvedbo pri Upravni enoti ...,³ o tem, kdo ima v nepremičnini prijavljeno prebivališče, sklenilo, da upnik ni dokazal svojih trditev o tem, da dolžnik stanovanje oddaja v najem in zanj prejema najemnino. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi imel po podatkih Upravne enote ... tam prijavljeno prebivališče nekdo tretji (ne glede na to, na katero stanovanje se dopis upravne enote dejansko nanaša), namreč ne izključuje upnikovih pojasnil, da v stanovanju dejansko biva oseba s priimkom A., tako kot je ugotovil upnik, ki se je o tem prepričal sam v kontaktu s to osebo in kar potrjuje tudi zapis na poštnem nabiralniku. Sodišče prve stopnje je torej iz ugotovitve o prijavljenem stalnem prebivališču (drugih oseb) zmotno sklepalo na to, da dolžnik stanovanja upnika ne oddaja v najem (osebi s priimkom A.), saj ugotovitev o formalno prijavljenem prebivališču izkustveno ne izključuje drugačnega stanja glede dejanske uporabe stanovanja. Pritožbeni očitek upnika, da je sodišče prve stopnje iz ugotovljenega dejstva (o prijavljenem prebivališču) zmotno indično sklepalo na (ne)obstoj drugega dejstva (o dajanju stanovanja v najem), je zato utemeljen.

13Pravilna uporaba materialnega prava zato terja naslednjo presojo. Konkretnih upnikovih trditev, ki jih je v zvezi z uporabo navedenega stanovanja s strani osebe s priimkom A., dolžnik niti ni konkretno prerekal oziroma v zvezi z uporabo stanovanja v Ljubljani ni podal prav nobenih pojasnil. Trditev upnika v zvezi z dajanjem stanovanja v najem oziroma pridobivanjem druge koristi od njegove uporabe, torej dolžnik niti ni zanikal oziroma jih je zanikal brez navajanja razlogov, zaradi česar se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Iz neprerekane upnikove navedbe, da stečajni dolžnik drugemu omogoča, da zaseda stanovanje, ki je last upnika, pa izhaja življenjsko prepričljiv in logičen sklep, da stečajni dolžnik nepremičnine ne vrne upniku z razlogom pridobivanja dodatnega zaslužka mimo stečajne mase oziroma ima od tega neko drugo korist.

14Nadalje pa upnik v pritožbi tudi utemeljeno opozarja na to, da stečajni dolžnik ne plačuje niti rednih stroškov obratovanja stanovanja. Te namesto njega plačuje upnik kot lastnik stanovanja, čeprav je nepremičnina v posesti stečajnega dolžnika, ki omogoča njeno koriščenje tretjim osebam. Stečajni dolžnik tudi te navedbe, ki jo je upnik podal že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, ni prerekal, niti ni z ničemer pojasnil svojega ravnanja. Dolžnik torej kljub temu, da je v stečajnem postopku in želi doseči odpust obveznosti za stare obveznosti, ne izpolnjuje tekočih obveznosti, ampak ustvarja nove dolgove.

15Po presoji pritožbenega sodišča so zato utemeljeni pritožbeni očitki upnika, da dolžnik upniku, ki je prav tako v stečajnem postopku, onemogoča unovčevanje premoženja, njegovo upravljanje ter mu povzroča nove stroške, ki zmanjšujejo stečajno maso, namenjeno za poplačilo upnikov družbe S. d. o. o. - v stečaju. Vse navedeno pa utemeljuje sklep, da dolžnika ni mogoče šteti kot vestnega in poštenega stečajnega dolžnika, ki mu je namenjen institut odpusta obveznosti.

16Nenazadnje pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je zmotna presoja sodišča prve stopnje, ki meni, da ni pravno relevantno dejstvo, da dolžnik nepremičnine ne izprazni in izroči upniku, čeprav mu to nalaga pravnomočna sodba. Stečajni dolžnik ne ravna v skladu s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 0000/2016 z dne 7. 3. 2017, s katero je bilo razsojeno, da se je dolžan izseliti iz nepremičnine v lasti upnika S. d. o. o. - v stečaju ter jo izpraznjeno oseb in stvari izročiti upniku. Glede na to, da ima stečajni dolžnik nepremičnino, ki je last upnika, v posesti brez ustreznega pravnega naslova, pa v njej niti ne živi, kljub temu pa se upira njeni izročitvi upniku, ne da bi navedel za to kakršenkoli razlog, je bil ugovor upnika že iz tega razloga utemeljen. Navedena sodba je pravnomočna, zato jo je bil dolžnik dolžan spoštovati in ravnati z njo v skladu, saj sodi spoštovanje pravnomočnih sodnih odločb v temelje pravnega reda Republike Slovenije. Dolžnika že zato ni mogoče šteti kot vestnega in poštenega stečajnega dolžnika.

17Ob pravilni uporabi materialnega prava je zato treba skleniti, da je ugovor upnika S. d. o. o. - v stečaju proti odpustu obveznosti utemeljen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se postopek odpusta obveznosti ustavi ter predlog za odpust obveznosti zavrne (358. člen v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

____________________

¹ Ugovor je vložil tudi upnik T. d. o. o., ki je v ugovoru dolžniku očital, da zaseda stanovanje upnika. Ker pa se njegova pritožba šteje za umaknjeno (sklep sodišča prve stopnje z dne 25. 4. 2019), je pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

² Nad dolžnikom se je začel stečajni postopek dne 14. 11. 2016.

³ Ta dokazni predlog je sicer podal upnik T. d. o. o., ki je nato navajal, da se dopis Upravne enote ... z dne 25. 2. 2019, nanaša na drugo stanovanje. Upravna enota je sodišču dvakrat predložila isti dopis z istim datumom.