VSL Sodba I Cp 453/2019

Pritožba se zavrne in se izpodbijanem delu (točkah IV. in VI. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka odločilo, da se dovoli sprememba tožbe z dne 7. 3. 2017. V točki II izreka je razsodilo, da se ugotovi, da v skupno premoženje tožeče stranke in drugo tožene stranke spadajo vlaganja v kletno stanovanje na naslovu D., v višini 20.330,04 EUR in da znaša delež tožeče stranke na skupnem premoženju 1/2 in delež drugo tožene stranke 1/2. V točki III izreka je ugotovilo, da na dan 30. 5. 2018 obstoji terjatev tožeče stranke do prvo tožene stranke v višini 4.811,87 EUR. V točki IV izreka je odločilo, da se po medsebojnem pobotanju terjatve tožeče stranke do prvo tožene stranke, navedene v III. točki izreka in terjatve prvo tožene stranke do tožeče stranke ugotovljene (1) s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. 1966/2013 z dne 25. 9. 2013 v višini 999,30 EUR (od tega na dan 30. 5. 2018 znaša glavnica 728,44 EUR in obresti 270,66 EUR) in (2) s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. I K 21762/2012 z dne 24. 9. 2012 v višini 3.812,57 EUR (del obresti na dan 30. 5. 2018), tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je prvo tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 4.811,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje v roku 15 dni, pod izvršbo, zavrne. V točki V izreka je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke v delu, ki se je glasil, da se ugotovi, da v skupno premoženje tožeče stranke in drugo tožene stranke spadajo vlaganja v kletno stanovanje na naslovu D., v višini 19.827,04 EUR in da sta toženi stranki dolžni nerazdelno tožeči stranki plačati znesek 20.076,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje, v roku 15 dni, pod izvršbo, in sicer v delu, ki se nanaša na solidarno plačilo toženih strank, v delu glede drugo tožene stranke in v delu glede prvo tožene stranke v znesku, ki presega 4.811,87 EUR. V točki VI izreka je odločilo, da je tožeča stranka dolžna prvo toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 1.809,59 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. V točki VII izreka je odločilo, da je prvo tožena stranka dolžna pravdne stroške tožeče stranke v višini 270,82 EUR in 168,36 EUR povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, oboje v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje. V točki VIII izreka je odločilo, da sta tožeča in drugo tožena stranka dolžni nositi vsaka svoje stroške. S popravnim sklepom z dne 6.7.2018 je sodišče prve stopnje v uvodu sodbe in sklepa popravilo ime tožeče stranke tako, da se pravilno glasi „A. A.“.

2Zoper točko IV sodbe in odločitev o stroških postopka pod točko VI se je pritožila tožeča stranka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi, saj so v njej navedeni neresnični podatki. Navaja, da glede na to, da je dobila pravdo, ne razume sodišča oziroma razloga, zakaj mora plačati zapisane pravdne stroške. Zoper točko 27 obrazložitve sodbe - ugovor pobota pa sodišče poziva, da zavrne pobot iz razloga neverodostojnosti terjatev, ki jih je priglasila prvo tožena stranka, saj terjatve ne izpolnjujejo osnovnih pogojev pobota (notarska overitev pogodb in obstoj terjatev). Prvo tožena stranka je priglasila terjatve, za katere je zaradi tožnikove odsotnosti dveh let stekel postopek izvršbe na osebni račun tožeče stranke. Sodišče poziva, da zavrne pobot, saj že v sami pogodbi o odstopu terjatve ni njenih pravih podatkov stalnega bivanja in začasnega, tako da je bilo poslano obvestilo na naslov, na katerem ni prijavljena, to pa je razvidno iz registra prebivalstva.

3Toženi stranki na pritožbo tožeče stranke nista odgovorili.

4Pritožba ni utemeljena.

5Odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru pobota je pravilna. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožeča stranka nasprotovala le prvi terjatvi, uveljavljani v pobot (glede neplačanih uporabnin za štiri leta), in sicer tako po temelju kot po višini, glede ostalih dveh terjatev, uveljavljanih s strani prve tožene stranke v pobot, pa ni prerekala navedb prve tožene stranke, ki jih je ta s tem v zvezi podala v postopku na prvi stopnji. Glede na navedeno so trditve tožeče stranke v pritožbi, da terjatve ne izpolnjujejo osnovnih pogojev pobota, to je notarske overitve pogodb in obstoja terjatev, nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP¹). Pravilna pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje o pravdnih stroških. Ne drži trditev pritožbe, da je tožeča stranka v celoti uspela v pravdi. Uspela je namreč le deloma, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odst. 154. člena ZPP v skladu z uspehom tožeče (24%) in prvo tožene stranke (76%) tožeči stranki pravilno naložilo, da je dolžna plačati prvo toženi stranki 76% njenih pravdnih stroškov, to je znesek 1.809,59 EUR, prvo tožena stranka pa je dolžna 24% stroškov tožeče stranke plačati v korist proračuna RS, ker je imela tožeča stranka brezplačno pravno pomoč.

6Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani, in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (točkah IV in VI izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom z dne 6.7.2018 (353. člen ZPP).

¹ Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami