UPRS Sodba III U 174/2017-7

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Vodja javnih pooblastil Inženirske zbornice Slovenije je z izpodbijano odločbo št. 5/1060/17/SJP-NČŠ z dne 7. 3. 2017 zavrnil prijavo tožeče stranke za opravljanje strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev, ker nima najmanj treh let delovnih izkušenj s področja izvajanja geodetskih storitev ali evidentiranja nepremičnin po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi smer geodezija, kot je to določeno v 12. členu Pravilnika o programu in načinu opravljanja izpita za opravljanje geodetskih storitev. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je tožeča stranka skladno z 21. členom Pravilnika o programu in načinu opravljanja izpita iz geodetskih storitev (v nadaljevanju Pravilnik-geodetskih storitev) vložila pisno prijavo k strokovnemu izpitu iz geodetskih storitev s prilogami. Pristojna služba za javna pooblastila pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljevanju IZS) je ugotovila, da je vloga tožeče stranke nepopolna glede delovnih izkušenj po pridobljeni izobrazbi. Dvanajsti člen Pravilnika-geodetske storitve določa, da mora imeti kandidat najmanj visokošolsko izobrazbo po študijskem programu prve stopnje geodetske smeri ter najmanj 3 leta delovnih izkušenj s področja izvajanja geodetskih storitev ali evidentiranja nepremičnin. V 3. točki 21. člena Pravilnika-geodetske storitve pa je določeno, da se štejejo za delovne izkušnje, le izkušnje, ki jih je kandidat pridobil z opravljanjem geodetskih del ali del na delovnih mestih po pridobljeni izobrazbi. Glede na določbo 6. točke 21. člena Pravilnika-geodetske storitve, da mora prijavitelj na dan oddaje prijave izpolnjevati vse predpisane pogoje, je na podlagi 2. točke 34. člena Pravilnika o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (v nadaljevanju Pravilnik-inženirske storitve) po uradni dolžnosti izdala izpodbijano odločbo, s katero je zavrnila prijavo tožeče stranke.

2Predsednik izpitnega odbora pri Inženirski zbornici Slovenije je z odločbo št. 5/1640/17/IZS-JR z dne 10. 4. 2017 pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Inženirske zbornice Slovenije št. 5/1060/17/SJP-NČŠ z dne 7. 3. 2017 kot neutemeljeno zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da so v izpodbijani odločbi sicer določene pomanjkljivosti, ki pa niso vplivale na vsebinsko pravilnost odločbe. Po tem ko je navedel materialno pravno podlago za odločanje v zadevi, pojasni, da Pravilnik-geodetskih storitev v četrtem odstavku 21. člena določa, da se za dokazilo o delovnih izkušnjah iz prejšnjega odstavka šteje pisna izjava delodajalca. Tožeča stranka je predložila dokument CURRICULUM VITAE potrjen s strani delodajalca, ki ga je pristojni prvostopenjski organ v odločbi poimenoval kot "izjava o delovnih izkušnjah", kar pa ne vpliva na vsebinsko odločitev organa, saj so v dokumentu navedene delovne izkušnje. Na ugovor tožeče stranke, da je že v letu 1984 pridobila strokovno izobrazbo geodetske smeri na V. stopnji izobrazbe in v tem obdobju opravljala geodetska dela je odgovoril, da delovnih izkušenj, ki si jih je tožeča stranka pridobila z delom s pridobljeno V. stopnjo izobrazbe geodetske smeri ni mogoče šteti kot ustrezne delovne izkušnje za pristop k strokovnemu izpitu, saj tretji odstavek 21. člena Pravilnika-geodetske storitve določa, da se kot ustrezne izkušnje štejejo samo tiste izkušnje, ki jih je kandidat pridobil z opravljanjem geodetskih del na delovnih mestih po pridobljeni izobrazbi, ki jih pa tožeča stranke ne izpolnjuje. V zvezi z ugovorom, ki se nanaša na strokovni naziv tožeče stranke je navedel, da je za pristop k strokovnemu izpitu za izvajanje geodetskih storitev relevanten le strokovni naziv dip. ing. geodezije, izobrazba unv. dipl. inž. agr., ki jo uveljavlja tožeča stranka pa ni ustrezna za pristop k strokovnemu izpitu. Glede na pomanjkljivost pravnega pouka pa je navedel, da je le ta pomanjkljiv, ker pa je tožeča stranka vložila pritožbo in je s predmetno odločbo o njej odločeno, je izčrpan namen pravnega pouka, zato ta pomanjkljivost ni vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe.

3Upravni odbor Inženirske zbornice Slovenije je s svojo odločbo št. 2493/17/VOD-BŠF z dne 21. 6. 2017 pritožbo tožeče stranke zoper odločbo predsednika izpitnega odbora pri Inženirski zbornici Slovenije št. 5/1640/17/IZS-JR z dne 4. 10. 2017 zavrnil.

4V obrazložitvi izpodbijane odločbe v zvezi z ugovorom, da bi morala biti njegova pritožba zoper predsednika izpitnega odbora pri Inženirski zbornici obravnavana na Ministrstvu za okolje in prostor kot drugostopenjskemu organu je navedel, da na podlagi prvega odstavka 54. člena Pravilnika-inženirske storitve o pritožbah zoper sklepe oziroma odločbe, v zvezi s prijavami kandidatov za opravljanje izpita, obvestilo o opravljanju izpita, plačilo prijavnin in izpitnih pristojbin ter potrdili o opravljenih izpitih oziroma spričevali, odloča predsednik izpitnega odbora pristojne zbornice. Pravilnik-inženirske storitve se uporablja na podlagi 3. člena Pravilnika-geodetske storitve, kjer je določeno, da se za vprašanja v zvezi z opravljanjem izpita, ki niso urejena s tem pravilnikom smiselno uporablja predpis, ki ureja strokovne izpite s področja opravljanja inženirskih storitev. Pravilnik-geodetske storitve pa se v predmetni zadevi uporablja na podlagi določbe drugega odstavka 13. člena Zakona o geodetski dejavnosti (ZGeoD-1).

5Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja ter vlaga tožbo zoper odločbo, s katero je bila zavrnjena njena prijava za opravljanje strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev, kakor tudi zoper odločbi, s katerima sta bili zavrnjeni njeni pritožbi. V tožbi navaja, da iz odločbe št. 7/1060/17/SJP-NŠC z dne 7. 3. 2017 ne izhaja ime organa, ki je izdalo izpodbijano odločbo, prav tako pa tudi ni razvidno, ali je odločbo izdala res služba, ki izvaja javna pooblastila. Drugi odstavek 13. člena ZGeoD-1 daje ministru pooblastilo, da predpiše program in način opravljanja strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev. Navedena določba pa ne pooblašča ministra tudi za predpisovanje postopka za odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov v upravni zadevi. Upoštevaje 1. člen ZUP se javno pooblastilo za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah lahko podeli le z zakonom ne pa s pravilnikom.

6Za tožečo stranko je nadalje sporna uporaba 3. člena Pravilnika o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev, ki določa, da se za vprašanja v zvezi z opravljanjem izpita, ki niso urejena s tem pravilnikom, smiselno uporablja predpis, ki ureja strokovne izpite s področja opravljanja inženirskih storitev.

7Med pogoji za pridobitev geodetske izkaznice v prvem odstavku 13. člena ZGeoD-1 je naveden pogoj, da mora imeti kandidat najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na področju izvajanja geodetskih storitev ali evidentiranja nepremičnin. V ZGeoD-1 pa ni posebej opredeljeno, kaj so ustrezne delovne izkušnje, niti ni v zakonu Inženirski zbornici Slovenije dano pooblastilo za določanje kriterija ustreznosti, zato bi bilo treba za opredelitev ustreznih delovnih izkušenj smiselno uporabiti določbe Zakona o javnih uslužbencih (13. točka 6. člena) ter Uredbo o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in nazivih v organih Javne uprave in v pravosodnih organih iz katerih izhaja, da se lahko delovne izkušnje pridobiva tudi z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva ena stopnja nižje izobrazbe, kar je povsem razumno glede na to, da ima že 25 let delovne dobe, od tega 10 let na področju izvajanja geodetskih storitev in evidentiranja nepremičnin. V nadaljevanju navaja razloge iz katerih izhaja, da je treba šteti kot delovne izkušnje tudi izkušnje, ki jih je pridobila pred pridobitvijo visokošolske strokovne izobrazbe po študijskem programu I. stopnje geodetske smeri.

8Opozarja tudi na določbo tretjega odstavka 13. člena ZGeoD-1 po katerem, kolikor Inženirska zbornica Slovenije zavrne izdajo geodetske izkaznice z odločbo, na drugi stopnji odloča Ministrstvo za okolje in prostor in ne upravni odbor Inženirske zbornice Slovenije. Z izvedbo upravnega postopka po podzakonskih pravnih podlagah, mu je bila kršena ustavna pravica enakosti pred zakonom, saj je v izvedenem upravnem postopku bil udeležen bistveno nižjega nivoja varstva pravic, kot so ga deležne stranke, ki jim je pravno varstvo zagotavlja po postopku ZUP. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijane upravne akte odpravi ter zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno postopanje.

9Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje potek postopka, povzema zakonske in podzakonske določbe, na podlagi katerih je bilo odločeno o vlogi tožeče stranke in zaključuje, da citirane določbe natančno prikazujejo pristojnost organa, ki je izdal odločbo z dne 7. 3. 2017. Pristojnost organa in tudi ostale pristojnosti predsednika izpitnega odbora in upravnega odbora IZS so bile že potrjene z odločbami naslovnega sodišča opr. št. U 1736/2004, U 1815/2004 in U 23/06 iz katerih izhaja, da Ministrstvo za okolje in prostor nima na področju obravnav prijav za opravljanje strokovnega izpita pri toženi stranki nikakršnih vsebinskih pristojnosti. Ministrstvo odloča o pritožbah zoper odločbe o zavrnitvi izdaje geodetske izkaznice, v konkretnem primeru pa se izpodbija zavrnitev prijave za opravljanje strokovnega izpita.

K točki I izreka:

10Tožba ni utemeljena.

11Kakor izhaja iz določb 13. člena Zakona o geodetski dejavnosti (ZGeoD-1) je eden izmed pogojev za izdajo geodetske izkaznice posamezniku, da ima le ta opravljen strokovni izpit za izvajanje geodetskih storitev (3. alineja prvega odstavka 13. člena ZGeoD-1). Na podlagi drugega odstavka 13. člena ZGeoD-1 program in način opravljanja strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev predpiše minister, ki je na podlagi zakonskega pooblastila izdal Pravilnik-geodetske storitve, ki določa pogoje in način opravljanja strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev ter tudi standarde zanj, imenovanje, sestavo in pristojnosti izpitne komisije ter druga vprašanja v zvezi z izpitom (1. člen Pravilnika-geodetske storitve ). V 3. členu pa Pravilnik-geodetske storitve za vprašanja v zvezi z opravljenim izpitom, ki niso urejena s tem pravilnikom, napotuje na smiselno uporabo predpisa, ki ureja strokovne izpite s področja opravljanja inženirskih storitev, to je Pravilnik-inženirske storitve, ki ga je isti minister sprejel na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 133. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), izvaja pa ga ista IZS na podlagi javnega pooblastila.

12Glede na to, da je zakon dal pooblastilo ministru za ureditev celotnega področja programa in načina opravljanja strokovnega izpita, med katerega gotovo spadajo tudi pogoji za pristop k strokovnemu izpitu, je po mnenju sodišča ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na pogoj izpolnjevanja delovnih izkušenj neutemeljen. Tudi po mnenju sodišča je imel minister pooblastilo za podrobnejšo opredelitev pogojev za pristop k strokovnemu izpitu, zato po mnenju sodišča opredelitev, da je treba šteti 3-letno obdobje delovnih izkušenj na področju izvajanja geodetskih storitev ali evidentiranja nepremičnin kot obdobje, ki ga je kandidat opravljal po tem, ko je izpolnil pogoje za pridobitev geodetske izkaznice t.j najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo po študijskem programu I. stopnje geodetske smeri, zakonita.

13Naloge izdajanja geodetskih izkaznic, zagotavljanje izvajanja strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev, vodenje imenika geodetov in izvajanja obveznega strokovnega izobraževanja iz 16. člena ZGeoD-1 izvaja IZS kot javno pooblastilo po tem zakonu (četrti odstavek 13. člena ZGeoD-1). Opravljanje nalog na podlagi javnega pooblastila IZS je opredeljeno v X. poglavju Statuta IZS, ki v prvem odstavku 95. člena določa, da sta v okviru administrativno strokovne službe zbornice za opravljanje javnih pooblastil zbornice t.j. vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje imenika IZS in za izvajanje strokovnih izpitov, ustanovljeni evidenčna služba zbornice in služba za strokovne izpite, katere naloge in opravila so opredeljene v 97. členu Statuta IZS.

14Prijavo za opravljanje strokovnega izpita za izvajanje geodetskih storitev ureja 21. člen Pravilnika-geodetske storitve, ki določa, da mora kandidat, ki želi opraviti izpit, vložiti pri pristojni službi IZS pisno prijavo na zato predpisanem obrazcu. V prijavi mora kandidat navesti podatke o vrsti in stopnji izobrazbe ter podatke o diplomi, in sicer številko in datum diplome ter podatke o izobraževalni organizaciji, ki je diplomo izdala (drugi odstavek 21. člena Pravilnika-geodetske storitve). Prijavi pa mora kandidat priložiti tudi dokazila o delovnih izkušnjah. Za delovne izkušnje iz 2. alineje 12. člena tega pravilnika se štejejo izkušnje, ki jih je kandidat pridobil z opravljanjem geodetskih del na delovnim mestih po pridobljeni izobrazbi, vključno s pripravništvom na isti ravni izobrazbe. Glede na to, da Pravilnik geodetske storitev v 1. alineji 12. člena določa, da izpit lahko opravlja kandidat, ki ima najmanj visokošolsko izobrazbo po študijskem programu I. stopnje geodetske smeri tudi po mnenju sodišča izpolnjuje pogoj za prijavo k izpitu prijavitelj, ki izkaže 3 leta delovnih izkušenj po dokončanem zahtevanem študijskem programu. Glede na tako določno zahtevo po izpolnjevanju specifičnih delovnih izkušenj je tožbeni ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na smiselno uporabo Zakona o javnih uslužbencih ter Uredbo o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih neutemeljena. Gre za popolnoma drugačno ureditev, ki jo je sprejel minister na podlagi že navedenih zakonskih pooblastil in pomeni le konkretizacijo pogojev, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj.

15Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da tožeča stranka zahtevanega pogoja za opravljanje izpita iz 2. alineje 12. člena Pravilnika-geodetske storitve ne izpolnjuje, saj k svoji vlogi ni priložila dokazila o delovnih izkušnjah, ki jih je tožeča stranka pridobila z opravljanjem geodetskih del na delovnih mestih po pridobljeni visokošolski izobrazbi po študijskem programu I. stopnje geodetske smeri.

16Pravilnik-geodetske storitve postopka v primeru nepopolne prijave na izpit vložene pri pristojni službi IZS ne ureja, zato je treba upoštevaje 3. člen Pravilnika-geodetske storitve subsidiarno uporabiti Pravilnik-inženirske storitve, ki v 34. členu določa postopek ravnanja z nepopolno vlogo oziroma z vlogo iz katere izhaja, da predlagatelj ne izpolnjuje pogoja za opravljanje izpita. Po določbi drugega odstavka 34. člena Pravilnika-inženirske storitve pristojna služba IZS ugotovi, da kandidat ne izpolnjuje pogoja za opravljanje izpita, in o tem kandidata obvesti tako, da mu po uradni dolžnosti izda ustrezno odločbo.

17Ugovor tožeče stranke, da je bila kršena pravica do pritožbe ni utemeljen. Pritožbeni postopek zoper odločitev prvostopnega organa je urejen v Pravilniku- inženirskih storitev, ki v prvem odstavku 54. člena določa, da o pritožbah zoper sklepe oziroma odločbe, v zvezi s prijavami kandidatov za opravljanje izpita, obvestil o opravljanju izpita, plačil prijavnin in izpitnih pristojbin ter potrdil o opravljenih izpitih oziroma spričevalih, odloča predsednik izpitnega odbora pristojne zbornice. Zoper odločitev predsednika izpitnega odbora iz prejšnjega odstavka je dopustna posebna pritožba, o kateri odloča Upravni odbor pristojne zbornice (drugi odstavek 54. člena Pravilnika inženirskih storitev).

18Po mnenju sodišča je prvostopni organ t.j. pristojna služba IZS pravilno po tem, ko je ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za opravljanje izpita o tem izdala izpodbijano odločbo z dne 7. 3. 2017 s katero je ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev iz 12. člena Pravilnika- geodetskih storitev. Res je sicer, da navedene pravne podlage niso naštete v odločbi z dne 7. 3. 2017, a so natančno navedene v odločbi predsednika izpitnega odbora z dne 10. 4. 2017, zoper katero je imela tožeča stranka pravico do pritožbe, po izčrpanju tega pravnega sredstva pa še pravico do sodnega varstva v upravnem sporu, ki jo tožeča stranka s predmetno tožbo tudi uveljavlja.

19V ostalem delu sodišče sledi razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in odločbah organov, ki so odločali o pritožbah tožeče stranke in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače.

20Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

21Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.