UPRS Sodba II U 180/2017-13

I. Tožbi se delno ugodi in se drugi odstavek sklepa Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1634/2014 z dne 30. 3. 2017 odpravi v delu glede odločanja o priznanju urnine za glavno obravnavo dne 5. 10. 2016 ter v tem obsegu zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. V preostalem delu se tožba zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki priznala stroške za odvetniške storitve in izdatke v okviru nudenja brezplačne pravne pomoči v znesku 3.175,89 EUR (1. točka izreka) in v presežku zahtevek tožeče stranke za izplačilo nagrade zavrnila. V obrazložitvi navaja, da organ za brezplačno pravno pomoč odvetniku ni priznal nagrade za drug pripravljalni spis z dne 15. 4. 2016, ker se v pripravljalnem spisu, katerega stroške je priglasil, ne nahajajo nova dejstva, ki jih ne bi mogel podati že v prvi pripravljalni vlogi. Organ za brezplačno pravno pomoč tudi ni priznal nagrade za četrti pripravljalni spis z dne 19. 10. 2015 ter za peti pripravljalni spis z dne 20. 10. 2015, saj je odvetnik podal v dveh dneh dva pripravljalna spisa, pri čemer je organ ob vpogledu ugotovil in ocenil, da gre zgolj za obrazložene dopise v smislu tarifne št. 19/4 Odvetniški tarife (v nadaljevanju OT) in ne za pripravljalne spise, s katerimi bi odvetnik vsebinsko obravnaval zadevo. Prav tako tožena stranka ni priznala sedmega pripravljalnega spisa z dne 8. 1. 2016, ker v njem odvetnik ni navedel nobenih novih vsebinskih dejstev in dokazov. Odvetniku tudi niso bili priznani potni stroški z dne 9. 2. 2016 ter 24. 11. 2016 v priglašeni višini 50,00 EUR za vsak ogled, temveč le v višini 8,14 EUR za vsako udeležbo na ogledu na kraju samem v navedenih dneh upoštevaje Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov in delovnega razmerja. V skladu s členom 6/4 OT je priznalo 40 točk urnine za čas potovanja na vsak ogled, presežek pa zavrnilo.

2Tožeča stranka s tožbo delno izpodbija zavrnilni del izpodbijane odločbe, zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je upravičena do nagrade za sestavo drugega pripravljalnega spisa, saj naj bi upravičenka do brezplačne pravne pomoči podatke o nepravdnem postopku v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru N 326/2014, o katerem je govora v spornem drugem pripravljalnem spisu, tožeči stranki posredovala šele po sestavi prvega pripravljalnega spisa, tako, da tožeča stranka za postopek v navedeni zadevi ni vedela, nepravdni postopek pa vsaj posredno dokazuje obstoj izvenzakonske skupnosti.

3Neutemeljen je tudi zaključek tožene stranke, da se v četrtem in petem pripravljalnem spisu zadeva ni vsebinsko obravnavala. V četrtem pripravljalnem spisu je tožeča stranka sodišče in nasprotno stranko obvestila o rezultatih poizvedb pri Upravni enoti Maribor o bivališču toženca, v petem pripravljalnem spisu pa je podala obvestilo o zaključku kazenskega postopka in tudi o njegovih rezultatih in toženčevemu priznanju življenja s tožnico v družinski in zunajzakonski skupnosti. Gre torej za obrazloženo pripravljalno vlogo, sestavljeno skladno z določbami tarifne št. 19 točke 3 OT.

4Utemeljeno je tožeča stranka priglasila tudi stroške za sedmi pripravljalni spis. V tem pripravljalnem spisu sicer se ne obravnavajo sporna dejstva med pravdnima strankama, ki se tičejo obstoja in obsega skupnega premoženja, obravnavalo pa se bo pomembna pravna vprašanja, saj je tožena stranka s sklicevanjem na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS skušala dokazati nesklepčnost tožbe tožeče stranke, ki bi v primeru, če bi bila podana imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.

5Tožena stranka v izpodbijanem delu sklepa tudi ni odločila o priglašeni urnini v protivrednosti 50 točk v zvezi s četrtim narokom za glavno obravnavo opravljenim dne 5. 10. 2016. Tožeča stranka je v napotnici zaradi pisne napake opredelila urnino v času od 11.00 do 11.12 ure, vendar pa je iz zapisnika o četrtem naroku za glavno obravnavo opravljenem dne 5. 10. 2016 razvidno, da je glavna obravnava trajala v času od 11.00 do 12.20 ure, to je več ko eno uro, za kar je tožeča stranka skladno z določbo prvega odstavka 6. člena veljavne OT upravičena do urnine v proti vrednosti 50 točk. Glede na navedeno tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi v delu, ki se nanaša na zavrnitev stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru II P 79/2015, glede stroškov drugega pripravljalnega spisa, sestavljanja četrtega, petega in sedmega pripravljalnega spisa ter urnine v zvezi s četrtim narokom za glavno obravnavo, opravljenim dne 5. 10. 2016. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

6Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih odločitvi iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu in predlaga, da se tožba v tem delu zavrne. Glede nepriznanja urnine na naroku dne 5. 10. 2016 pa tožbeni zahtevek pripoznava. Navaja, da je v tem delu prišlo očitno do spregleda priglašenih stroškov in da je tožena stranka o ponovnem vpogledu v zadevo ugotovila, da je tožeča stranka navedla napačen čas trajanja naroka, kar jo je zavedlo, v posledici pa zato urnine z dne 5. 10. 2016 ni obravnavala.

7V nadaljevanju tožena stranka tudi opozarja, da tožeča stranka v pravdnem postopku ni zasledovala načela ekonomičnosti postopka, tako v razmerju do upravičenke do brezplačne pravne pomoči kot tudi do proračuna Republike Slovenije, v kolikor se sredstva z regresnim zahtevkom ne povrnejo. Soglaša, da mora biti odvetnik plačan za svoje storitve, vendar pa morajo imeti storitve svoj pomen za izid postopka. Po oceni sodišča ni šlo za tako zahteven postopek, ki bi utemeljeval stroške v tolikšnem obsegu. Trditve tožene stranke potrjuje tudi sodba Okrožnega sodišča v Mariboru v zadevi opr. št. II P 79/2015 (ki še ni pravnomočna) z dne 14. 2. 2017, s katero je priznalo tožeči stranki kot potrebne in upravičene stroške postopka v precej manjšem obsegu, kot jih je priznala služba za brezplačno pravno pomoč. V pravdnem postopku so kot utemeljene pripravljalne spise priznali zgolj šest vlog, medtem ko so preostale pripravljalne spise presodili kot nepotrebne. Na drugi stranki pa je tožena stranka priznala deset pripravljalnih spisov, kar je občutno več. Tožena stranka je stroške presojala brez odločitve pravdnega sodišča in je njihovo utemeljenost presojala po lastni oceni, vendar v kolikor bo izpodbijani sklep razveljavljen in vrnjen v ponovno odločanje toženi stranki, bo lahko tokrat vzela v obzir še sodno odločbo pravdnega sodišča, ki je utemeljenost stroškov presojalo še po strožjih kriterijih.

8Ni pa tudi zanemarljivo dejstvo, da bo upravičenka do brezplačne pravne pomoči v skladu z določbo 48. člena ZBPP, v kolikor bo v postopku uspela delno ali v celoti, pridobila premoženje in bo dolžna povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je poravnala nasprotna stranka. Glede na navedeno je po mnenju tožene stranke pomembno zasledovati tudi načelo ekonomičnosti, saj bo stroške morala povrniti upravičenka, v kolikor niso povrnjeni jih krije proračun Republike Slovenije.

9Tožena stranka je ob ponovnem vpogledu v spis Okrožnega sodišča v Mariboru pod opr. št. II P 79/2015 ugotovila tudi, da je tožeča stranka v pravdnem postopku priglasila nižje stroške in sicer v višini 700 točk, medtem ko je službi za brezplačno pravno pomoč priglasila osnovno izhodiščno nagrado v višini 800 točk (kar je sicer tudi upravičena). Ker bi lahko pravdno sodišče priznalo upravičenki višje stroške, bo slednja zaradi ravnanja tožeče stranke tudi v pravdnem postopku prikrajšana.

10Tožba je delno utemeljena.

11Predmet spora je odločitev tožene stranke, ki je v drugem odstavku izreka izpodbijanega sklepa v presežku zavrnila zahtevek tožeče stranke za plačilo nagrade v postopku, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II P 79/2015 in sicer tako, da tožeči stranki ni priznala nagrade za drugi, četrti, peti in sedmi pripravljalni spis in ker ni odločila glede stroškov urnine z dne 5. 10. 2016. Tožeča stranka v tožbi ne izpodbija zavrnitve potnih stroškov z dne 9. 2. in 24. 11. 2016, ki jih je tožena stranka priznala v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja ter 40 točk urnine za čas potovanja na vsak ogled.

12V zadevi ni sporno, da je bila tožeči stranki z odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1634/2014 z dne 17. 12. 2014 odobrena brezplačna pravna pomoči v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje in sicer v postopku zaradi obsega skupnega premoženja in prosilkinega deleža na skupnem premoženju zoper A.A., tako da je morala prosilka pri sodišču vložiti ustrezen zahtevek v roku treh mesecev od pravnomočnosti te odločbe ter o tem v roku osem dni od vložitve zahtevka obvestiti strokovno službo za brezplačno pravno pomoč. Izvajanje brezplačne pravne pomoči je bilo zaupano tožeči stranki. V predmetni pravdni zadevi je bila dne 14. 2. 2017 izdana sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da tam navedeni nepremičnini predstavljata skupno premoženje pravdnih strank in da znaša delež upravičenke na navedenem skupnem premoženju 3/10. V višjem deležu, kot ga je zahtevala upravičenka, je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Glede na dosežen uspeh prosilke (81,25 %) ji je sodišče priznalo 3.335,26 EUR pravdnih stroškov, toženčevi stroški v navedeni pravdni zadevi pa so bili glede na dosežen 75 % uspeh priznani v višini 982,10 EUR. Po pobotanju pravdnih stroškov pa je bil toženec dolžan v roku 15 dni plačati prosilki njene pravdne stroške v višini 2.353,16 EUR. Iz podatkov zadeve izhaja tudi, da je bila tožba v zvezi z navedeno pravdno zadevo vložena 2. 2. 2015 in da se stroški postopka odmerijo na podlagi Odvetniški tarife (OT).

13Sodišče soglaša z odločitvijo tožene stranke, da tožeča stranka ni upravičena do priglašenih stroškov nagrade za drugi pripravljalni spis z dne 15. 4. 2016, saj je v tej pripravljalni vlogi navajala dejstva v zvezi z nepravdnim postopkom, ki bi jih lahko navajala že v prvi pripravljalni vlogi z dne 8. 4. 2015. Prav tako je tožena stranka utemeljeno zavrnila stroške v zvezi s sestavo četrtega in petega pripravljalnega spisa z dne 19. 10. 2015 oziroma 20. 10. 2015 in jih glede na vsebino (obvestilo o času prijave stalnega prebivališča toženca v navedeni pravdi in seznanitev z zaključkom kazenskega postopka zoper njega) utemeljeno štela kot obrazložene dopise v smislu tarifne št. 19/4 OT ter ji priznala 50 točk. Po oceni sodišča utemeljeno tudi niso bili priznani stroški za sestavo sedmega pripravljalnega spisa, saj je v njem le ponovila navedbe iz tožbe in pri tem opozorila na razliko med dejanskim stanjem v predmetni zadevi in v zadevi II Ips 152/2011, kar tudi po presoji sodišča pomeni, da vložitev navedenega pripravljalnega spisa ni bila potrebna.

14Je pa tožba utemeljena v delu, ki se nanaša na nepriznano urnino na naroku dne 5. 10. 2016, kar je v odgovoru na tožbo priznala tudi tožena stranka. Glede na čas trajanja glavne obravnave opravljene dne 5. 10. 2016, ki je trajala od 11.00 do 12.20 ure, je tožeča stranka skladno z določbo prvega odstavka 6. člena OT upravičena do urnine v višini 50 točk. Zato je bilo v tem obsegu dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno, to pa je imelo za posledico da tudi materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno.

15Glede na navedeno in ne da bi se spuščalo v presojo okoliščin, na katere je v zvezi z upoštevanjem načela ekonomičnosti postopka opozorila tožena stranka v odgovoru na tožbo, je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v tem obsegu na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovnem postopku je tožena stranka ob izdaji odločbe vezana na stališča glede uporabe materialnega prava in pravil postopka, ki izhajajo iz obrazložitve te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). To pa tudi pomeni, da izpodbijana odločitev v delu, v katerem je sodišče pritrdilo odločitvi tožene stranke, več ni del ponovne presoje v ponovljenem postopku (tako tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 149/2013 z dne 3. 6. 2015, 11. točka obrazložitve in naslednje).

16Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR z DDV na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik. Pri tem sodišče dodaja, da bo plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1/C Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

17Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).