UPRS Sklep III U 43/2018-6

Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da se izvršitev izpodbijane odločbe Upravne enote Ajdovščina št. 214-80/2016-11 z dne 22. 3. 2017 odloži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

1Dne 12. 3. 2018 je naslovno sodišče prejelo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Ajdovščina, s katero je bilo odločeno, da se tožeči stranki, mladoletnemu državljanu Srbije, s prijavljenim prebivališčem na naslovu ..., razveljavi dovoljenje za začasno prebivanje, ki mu je bilo izdano dne ..., z veljavnostjo do ..., št. kartice ... (1. točka izreka). Zakonitemu zastopniku tožeče stranke je bilo naloženo, da mora v 8-ih dneh po prenehanju dovoljenja pristojnemu organu vrniti samostojno listino (3. točka izreka), tožeči stranki pa, da mora v roku 15 dni po dokončnosti te odločbe zapustiti Republiko Slovenijo (4. točka izreka).

2Tožeča stranka v tožbi uveljavlja napačno uporabo materialnega prava, bistvene kršitve pravil postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Tožeča stranka v tožbi predlaga tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj se do pravnomočne odločitve o tožbi zadrži izvrševanje izpodbijane odločbe Upravne enote Ajdovščina, v kateri je med drugim določeno, da mora tožeča stranka v roku 15 dni od dokončne odločbe zapustiti Republiko Slovenijo. Tožeča stranka je mladoletni dijak in ima v Republiki Sloveniji, in sicer v ... svojo družino, to je sestro A.A., roj. ..., sestro B.B., roj. ... in mamo C.C., ki mora v roku 15 dni po dokončnosti odločbe Upravne enote Ajdovščina št. 214-78/2016-74 z dne 22. 3. 2017 prav tako zapustiti Slovenijo in kar prav tako izpodbija pred naslovnim sodiščem.

3Tožeča stranka je stara 17 let in je v tem šolskem letu (2017/2018) vpisana v prvi letnik A.. V Republiki Sloveniji ima središče svojih življenjskih interesov, saj tu obiskuje šolo, ima prijatelje in znance in, kar je najpomembnejše, svojo družino, to je mamo ter sestri A.A. in B.B., na katere je močno navezana. Že več kot dve leti trenira pri B. in v nogometu izkazuje ogromen potencial, v potrditev česa prilaga potrdilo z dne 6. 3. 2015. Sestra B.B., stara ..., je redno vpisana v 3. letnik C.. V Republiki Sloveniji prebiva zakonito, saj njeno dovoljenje za prebivanje ni bilo razveljavljeno in ima v Republiki Sloveniji središče svojih življenjskih interesov. Druga sestra A.A. je stara ... in tako kot mama opravlja delo v družbi Č.. Tudi njeno dovoljenje za stalno prebivanje ni bilo razveljavljeno, kar izhaja iz dopisa UE Ljubljana z dne 30. 1. 2018. V Republiki Sloveniji ima središče svojih življenjskih interesov, saj ima tu zaposlitev, prijatelje, znance in družino. Mama tožeče stranke stalno prebiva v Republiki Sloveniji od leta 2011, ko je dne 23. 4. 2011 sklenila zakonsko zvezo s svojim možem Č.Č.. Tožnikovo mamo na Republiko Slovenijo in ... vežejo poklicne, ekonomske, socialne, družinske in druge vezi, saj ima redno zaposlitev za nedoločen čas, kar izhaja iz priloženih pogodb o zaposlitvi. V primeru, da izvršitev izpodbijane odločbe ne bo odložena, bo morala tožeča stranka zapustiti svojo družino - mamo in sestri, in sicer sredi šolskega leta in brez sredstev za preživljanje. Ostala bo brez družine, brez prijateljev, znancev ter brez izobrazbe in prihodnosti. Tožeča stranka tudi nima kam oditi, saj objektivno ni mogoče, da bi normalno bivala v stanovanju skupaj s staro materjo, ki nima sredstev za preživetje. Glede na navedeno, bo tožeča stranka postala socialno in eksistenčno ogrožena, brez ustreznih bivanjskih pogojev. Z izvršitvijo izpodbijane odločbe bo tožeči stranki onemogočen stik z njeno družino, s čemer se bo grobo in nesorazmerno poseglo v njene ustavno varovane pravice, predvsem pravico do družinskega življenja (53. člen Ustave RS), njene osebnostne pravice in pravico do izobrazbe in šolanja. V posledici navedenega, bo grobo in nesorazmerno poseženo tudi v njeno pravico do socialne varnosti (prvi odstavek 50. člena Ustave RS).

4Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, vsebinskega odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe pa ni podala, saj je le vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje.

5Zahteva za izdajo začasne odredbe je utemeljena.

6Tožeča stranka predlaga izdajo začasne odredbe s katero bi se zadržala izvršitev izpodbijane odločbe. Po drugem odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče na zahtevo tožnika odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank.

7Sodišče v postopku odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe ni presojalo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, za katero se predlaga odložitev izvršitve, pač pa se je omejilo le na odločanje o tem, ali bi z izvršitvijo odločbe še pred pravnomočno odločitvijo v upravnem sporu, tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda ter ocenjevalo sorazmernost izdaje začasne odredbe glede na javno korist, ki se zasleduje z izdano odločbo.

8Iz podatkov upravnega spisa in predloga tožeče stranke za izdajo začasne odredbe izhaja, da je bilo dovoljenje za začasno prebivanje tožeči stranki izdano dne 13. 10. 2014. Od prihoda v Slovenijo obiskuje šolo, trenutno prvi letnik srednjega strokovnega izobraževanja na A., ter vsaj 2 leti aktivno trenira nogomet pri B.. Skupaj z mamo, ki je zaposlena za nedoločen čas, biva v najemniškem stanovanju, v katerem prebivata še dve sestri, ki imata dovoljenje za stalno prebivanje tujca. Tudi po mnenju sodišča bi z izvršitvijo izpodbijane odločbe pred odločitvijo sodišča tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda. Tožeča stranka bi morala prekiniti šolanje, predvsem pa obstaja resna nevarnost, da bi prišlo do razdružitve njene družine, saj je mogoče sklepati, da vsaj starejši sestri (imata dovoljenje za stalno prebivanje, najstarejša je zaposlena, mlajša pa obiskuje šolo) ne bi sledili tožeči stranki. Po mnenju sodišča je razdružitev družine poseg v človekove pravice in svoboščine, s katerimi lahko nastane težko popravljiva škoda. Ob tem je sodišče upoštevalo tudi stališče Vrhovnega sodišča RS (sklep opr. št. I Up 168/2012 z dne 5. 4. 2012), sprejeto v zadevi, v kateri je bilo tožeči stranki prav tako naloženo, da mora zapustiti državo. Vrhovno sodišče RS je poudarilo, da če v primeru prisilne izvršitve odločbe obstaja verjetnost razdružitve družine, to samo po sebi predstavlja poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri čemer je možne posledice take razdružitve težko argumentirano dokazovati pred njihovim nastankom. Glede na že navedene okoliščine konkretnega primera, so po mnenju sodišča izkazane okoliščine, ki kažejo na to, da bi zaradi izvršitve izpodbijane odločbe tožeči stranki lahko nastala težko popravljiva škoda.

9Sodišče meni, da je izdaja začasne odredbe skladna tudi z načelom sorazmernosti. Glede na to, da gre za mladoletnika, ki se redno šola in se športno udejstvuje ter glede na to, da sta mama in starejša sestra redno zaposleni, druga sestra pa redno obiskuje šolo, vsi skupaj pa živijo v najemnem stanovanju, javna korist, ki je v tem, da se izpodbijana odločba kot dokončna izvrši, ne more odtehtati škode, ki bi mladoletni osebi nastala zaradi razdružitve družine in iztrganja mladoletnika iz okolja, v katero se je vključil.

10Na podlagi opisanih zaključkov sodišče meni, da bo z odložitvijo izvršitve izpodbijane odločbe prizadetost javne koristi manjša od težko popravljive škode, ki bi nastala za tožečo stranko z izvršitvijo odločbe in jo je tožeča stranka izkazala kot verjetno. To pa pomeni, da je izkazala pogoje, ki jih določa drugi odstavek 32. člena ZUS-1 in je zato njeni zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo tako, da je zadržalo izvršitev izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve v upravnem sporu.