UPRS Sklep III U 90/2019-7

Tožba se zavrže.

1Tožnik je pri tukajšnjem sodišču dne 30. 3. 2019 vložil tožbo, s katero izpodbija ugotovitveno odločbo Banke Slovenije, št. 0.05.07-13/2019-4 z dne 22. 2. 2019.

2Sodišče je v okviru predhodnega preizkusa tožbe toženo stranko pozvalo, naj predloži dokazilo o tem, kdaj je bila opravljena vročitev izpodbijane ugotovitvene odločbe. Tožena stranka je sodišču predložila vročilnico, iz katere je razvidno, da je bila vročitev opravljena po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožniku je bilo dne 27. 2. 2019 puščeno obvestilo o prispeli pisemski pošiljki, dne 15. 3. 2019 pa mu je bila ta puščena v hišnem predalčniku.

3Tožba je prepozna.

4Izpodbijana ugotovitvena odločba je bila izdana na podlagi določb Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-2). Ta v 354. členu določa, da se za postopek sodnega varstva proti odločbam, ki jih izda Banka Slovenije, uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), če ni s tem zakonom določeno drugače. V 358. členu ZBan-2 je tako, za razliko od 28. člena ZUS-1¹, določeno, da je treba tožbo v postopku sodnega varstva vložiti v roku 15 dni, ki teče od vročitve odločbe. O tem je bil tožnik v pravnem pouku izpodbijane odločbe tudi poučen.

5Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena ZUP). Če se vročitev ne da opraviti na ta način, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Pisno sporočilo mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja. Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, če pa dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (tretji odstavek 87. člena ZUP).

6Iz vročilnice je razvidno, da je bila tožniku osebna vročitev pisemske pošiljke z izpodbijanim ugotovitvenim sklepom poizkušana dne 27. 2. 2019. Ker osebna vročitev ni bila mogoča, je bilo tožniku istega dne v hišnem predalčniku puščeno sporočilo o nevročeni pošiljki. V sporočilu je bil poučen, da lahko pisemsko pošiljko prevzame pri pošti v roku 15 dni, ki prične teči naslednjega dne, torej dne 28. 2. 2019. Opozorjen je bil, da se bo, kolikor pisma ne bo prevzel v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP štelo, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker tožnik pisemske pošiljke ni prevzel, mu je bila dne 15. 3. 2019 puščena v hišnem predalčniku. Dne 30. 3. 2019 je tožnik zoper ugotovitveni sklep vložil pritožbo, ki jo je oddal kot priporočeno pisemsko pošiljko.

7Skladno z opisanimi podatki o vročanju izpodbijane ugotovitvene odločbe, sodišče ugotavlja, da je tožnik tožbo vložil prepozno. O prispeli pisemski pošiljki je bil obveščen dne 27. 2. 2019, 15 dnevni rok za prevzem te pošiljke pa je pričel teči naslednjega dne, to je dne 28. 2. 2019 in se je tako iztekel na dan četrtka dne 14. 3. 2019. Izpodbijana ugotovitvena odločba je bila torej tožniku s fikcijo vročitve vročena tega dne, torej dne 14. 3. 2017, kar pomeni, da je rok za vložitev pritožbe pričel teči dne 15. 3. 2017 in bi moral zato tožnik pritožbo vložiti v nadaljnjih 15 dneh, to je najkasneje do petka dne 29. 3. 2019, česar pa ni storil, pač pa pritožbo kot priporočeno pisemsko pošiljko oddal šele naslednjega dne, to je 30. 3. 2019 in zato prepozno. Sodišče ob tem še ugotavlja, da ni pomembno, kdaj je bilo tožniku puščeno pismo z ugotovitveno odločbo v hišnem predalčniku, temveč je bistveno, da na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP velja vročitev za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka,² to je v obravnavanem primeru dne 14. 3. 2019, ko je nastopila fikcija vročitve, na kar je bil tožnik v sporočilu o prispeli pisemski pošiljki tudi opozorjen.

8Na podlagi vsega navedenega je sodišče tožnikovo tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena v zvezi s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zavrglo.

¹ Prvi odstavek 28. člena ZUS-1 določa, da je tožbo treba vložiti v roku 30 dni od vročitve upravnega akta. Ta določba pa se v primeru postopkov, ki se vodijo po določbah ZBan-2, glede na določbo 354. člena tega zakona ne uporablja, pač pa je treba tožbo po določbi 358. člena ZBan-2 vložiti v roku 15 dni od vročitve izpodbijanega akta.
² Tako je tudi stališče Vrhovnega sodišča RS, na primer v sklepih št. I Up 406/2013 z dne 9. 4. 2014, I Up 94/2015 z dne 20. 5. 2015, I Up 142/2018 z dne 10. 10. 2018, I Up 177/2018 z dne 7. 11. 2018.