UPRS Sklep III U 60/2019-5

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti sklepa se zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

1Tožnica, ki je mladoletna, je po zakoniti zastopnici na Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Novi Gorici, vložila tožbo zoper odločbo, št. 11030-2175/2018-3 z dne 9. 11. 2018, s katero je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) zavrnil njeno vlogo za dodelitev Zoisove štipendije in ugotovil, da v postopku stroški niso nastali. Tožničino pritožbo zoper navedeno odločbo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z odločbo, št. 11007-189/2018/2 z dne 21. 1. 2019, zavrnilo in prav tako ugotovilo, da posebnih stroškov v tem postopku ni bilo. V odločbah se oba organa sklicujeta na določbe Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju: ZŠtip-1) in Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi utemeljuje, zakaj bi ji morala biti Zoisova štipendija dodeljena. Predlaga, da pristojno sodišče njeno tožbo vsebinsko obravnava in odpravi izpodbijano odločbo ter zadevo vrne v ponovni postopek prvostopenjskemu organu, da pozitivno odloči o dodelitvi štipendije. Poleg navedenih odločb tožbi prilaga kopije prejetega priznanja zlati violinski ključ in zlatih plaket s 45. in 46. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije ter Pravila tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev.

2Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

3V skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1) mora sodišče med postopkom po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost.

4Kot izhaja iz navedb v tožbi, tožnica s tožbo uveljavlja sodno varstvo v zadevi dodelitve Zoisove štipendije. Gre torej za spor o dodelitvi Zoisove štipendije.

5Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) določa, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v socialnih sporih o štipendiji za nadarjene (točka 3.c prvega odstavka 7. člena) ter v socialnih sporih, za katere tako določa zakon (tretji odstavek 7. člena). Po določbah ZŠtip-1 o dodelitvi ali nadaljnjem prejemanju Zoisove štipendije na prvi stopnji odloča sklad (28. člen ZŠtip-1), o pritožbah zoper odločbe sklada odloča ministrstvo (prvi odstavek 29. člena ZŠtip-1), v sporih zoper zoper odločbe ministrstva pa po izrecni določbi drugega odstavka 29. člena ZŠtip-1 odloča socialno sodišče. Glede na zakonsko ureditev je torej za odločanje v sporih o dodelitvi Zoisove štipendije stvarno pristojno socialno in ne upravno sodišče. Tako se je že izrekla tudi sodna praksa (prim. sklep tega sodišča v zadevi III U 123/2015 in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi Psp 590/2015). Skladen s povedanim je bil tudi pravni pouk v odločbi drugostopenjskega organa. Sodišče pripominja, da je za presojo pristojnosti pomembna vsebina navedb v tožbi (drugi odstavek 17. člena ZPP); presoja pravilnosti tožbene opredelitve tožene stranke in izpodbijanega akta pa je stvar preizkusa v nadaljnjem postopku pred za zadevo stvarno pristojnim sodiščem.

6Glede na navedeno je to sodišče na podlagi določb 19. člena in prvega odstavka 23. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, in sklenilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.