VSM Sklep II Kp 43500/2015

Pritožbi podjetja V.L. s.p. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da stroškov, ki so nastali z vročitvijo pisanja po sodnem vročevalcu, ne plača podjetje V.L. s.p. in obremenjujejo proračun.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je podjetje V.L. s.p. dolžno v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa, na transakcijski račun Okrožnega sodišča na Ptuju plačati stroške vročanja v znesku 55,71 EUR.

2Proti takemu sklepu se je z laično in kratko pritožbo pritožilo podjetje V.L. s.p.. V njem navaja, da sodišču sporoča, da je K.M. bil pri njih zaposlen od 9. 8. 2016 do 31. 10. 2016. Naloge, ki mu je bila naložena, ni mogel izvršiti in se zato ne čuti krivega. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da sklene, da stroškov, ki so nastali z vročitvijo sodnega pisanja, ne plača.

3Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

4Sodišče prve stopnje je stroške vročanja pritožniku naložilo na podlagi določbe prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ker jih je povzročil po svoji krivdi, ker sodne pošiljke, ki mu je bila pravilno vročena, ni dvignil.

5Vendar pa sodišče prve stopnje spregleda, da ZKP v prvem odstavku 94. člena taksativno našteva tiste, ki plačajo stroške ne glede na izid, ki so jih povzročili po svoji krivdi. Tisti, ki so povzročene stroške dolžni plačati, pa so stranke (ne pa tudi državni tožilec) in udeleženci kazenskega postopka. Določba 94. člena ZKP torej ne zajema tudi podjetja oziroma gospodarskih subjektov. Zato je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

6Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.