VSRS Sklep I R 61/2019

Za odločanje v tej zadevi na drugi stopnji se določi Višje sodišče v Ljubljani.

1Višjemu sodišču v A. je bila v reševanje predložena pritožba tožencev zoper prvostopenjsko sodbo v pravdni zadevi P 424/2013 Okrožnega sodišča v A.

2Višje sodišče v A. je s predlogom z dne 3. 4. 2019 predlagalo Vrhovnemu sodišču, naj določi za postopanje na drugi stopnji v tej zadevi drugo stvarno pristojno sodišče. V predlogu je navedlo, da je prva tožena stranka B., d. o. o. v lasti staršev njihove strokovne sodelavke C. C., ki je razporejena na delo na Oddelek za gospodarsko sodstvo Višjega sodišča v A., v letu 2018 pa je delala tudi na Oddelku za civilno sodstvo. Iz predloga nadalje izhaja, da sta navedena oddelka sodišča relativno majhna, sodniki in strokovni sodelavci (11 sodnikov in 4 strokovne sodelavke) pa so tudi sicer medsebojno povezani. Srečujejo se praktično vsakodnevno v službi, pa tudi zunaj nje, na skupnih kosilih. Strokovna sodelavka je kolegom sodnikom že pred časom povedala za obstoj družinskega podjetja, v katerem je pred leti delala tudi sama. Po mnenju predlagatelja bi odločanje v zadevi lahko pri nasprotni stranki vzbudilo dvom v nepristranskost Višjega sodišča v A., kar terja določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v pomenu določbe 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3Predlog je utemeljen.

4Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru podan razlog iz 67. člena ZPP. Okoliščina, da je hči „lastnikov“ prve tožene stranke postopka kot strokovna sodelavka zaposlena pri sodišču, ki je pristojno za odločanje o pravnem sredstvu v njeni zadevi, je – upoštevaje tudi v predlogu opisan način povezanosti in komuniciranja med oddelkoma ter relativno majhnost oddelkov glede na število zaposlenih – tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ta okoliščina bi utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi mogla negativno vplivati na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivne nepristranskosti odločanja v postopku na drugi stopnji. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje na drugi stopnji v tej zadevi določilo Višje sodišče v Ljubljani.