VSM Sodba I Cp 378/2019

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 21840/2017 z dne 17. 3. 2017 v celoti v veljavi (točka I izreka). Toženi stranki (v nadaljevanju toženec) je naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica) v 8 dneh povrne pravdne stroške v znesku 34,00 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila (točka II izreka).

2Zoper uvodoma navedeno sodbo se pritožuje toženec. V pritožbi uveljavlja bistvene kršitve določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da ni nikoli vložil pristopne izjave za članstvo v Obrtno podjetniški zbornici Slovenije (v nadaljevanju Zbornica) in da članstvo od leta 2013 ni več obvezno. Izpis podatkov iz obrtnega registra ne more predstavljati dokaz članstva, saj obrtni register ni register tožničinih članov. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, tožnici pa naloži plačilo pritožbenih stroškov.

3Tožnica na pritožbo zoper sodbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V predmetni zadevi gre za spor majhne vrednosti, zato je sodbo dopustno izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ali zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in niso sami med seboj v nasprotju, zato se jo da preizkusiti.

7Kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Pritožba navedeno kršitev uveljavlja zgolj pavšalno, sodišče druge stopnje pa na to kršitev ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato pritožbenega očitka navedene kršitve ni mogoče upoštevati.

8Predmet tožbenega zahtevka je plačilo članarine za članstvo v Zbornici v letih 2015 in 2016. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec izjavo o izstopu iz Zbornice podal dne 7. 11. 2015.¹ Ker Statut Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju Statut) v tretjem odstavku 16. člena določa, da članstvo preneha s pričetkom naslednjega koledarskega leta tistim članom, ki so izstopno izjavo vložili do 30. septembra prejšnjega leta, je tožencu naložilo, da v celoti plača članarino za leti 2015 in 2016. Na podlagi določb Statuta je ugotovilo, da morajo člani, ki so izstopno izjavo podali po 30. septembru, plačevati članarino še celo naslednje koledarsko leto.

9Do 27. 10. 2013 je bilo članstvo v Zbornici za osebe, ki so pridobitno opravljale obrtno dejavnost, obvezno, zato pristopne izjave niso bile predvidene. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona (Ur. l. RS št. 30/2013, v nadaljevanju ObrZ-E) pa članstvo v Zbornici ni bilo več obvezno, temveč temelji na prostovoljni izjavi člana. V 30. členu ObrZ-E (prehodne in končne določbe) je bilo predvideno, da lahko člani Zbornice in območnih obrtno-podjetniških zbornic izstopijo iz članstva po izteku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona (to je bilo po 27. 10. 2013). Iz slednjega izhaja, da članstvo prejšnjim članom (ki niso podali pristopne izjave in so postali člani na podlagi zakona zaradi pridobitnega opravljanja obrtne dejavnosti) ni prenehalo na podlagi zakona, temveč so pridobili možnosti izstopiti iz članstva. V skladu s tretjim odstavkom 31. člena Obrtnega zakona (v nadaljevanju ObrZ) pa Statut določi način in obveznosti člana pri vstopu in izstopu iz Zbornice. Sodišče prve stopnje je zato glede obveznosti toženca pri izstopu pravilno uporabilo prej navedene določbe Statuta. Pri tem je še dodati, da ObrZ-E sicer v drugem odstavku 30. člena določa, da članu Zbornice in območne obrtne-podjetniške zbornice preneha članstvo prvi dan meseca po mesecu, v katerem je Zbornica ali območna obrtno-podjetniška zbornica prejela njegovo pisno izjavo o izstopu, vendar pa je to veljalo le za izstope v treh mesecih po 27. 10. 2013 (torej do vključno 27. 1. 2014), za izstope po tem datumu pa se za obveznosti članov pri izstopu uporablja Statut (prvi odstavek 35. člena ObrZ-E).² Sodišče prve stopnje je zato glede na datum izstopa iz Zbornice in ob upoštevanju določb Statuta tožencu pravilno naložilo plačilo članarine za leti 2015 in 2016.

10Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Prav tako niso podane kršitve, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11Toženec je zgolj pavšalno zahteval povrnitev pravdnih stroškov in ni konkretiziral, katere stroške in v kakšni višini priglaša, zato o povrnitvi pritožbenih stroškov ni mogoče odločati (drugi odstavek 163. člena ZPP). Tudi sicer glede na neuspeh s pritožbo do povrnitve pritožbenih stroškov ne bi bil upravičen (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

¹ V sporu majhne vrednosti je sodišče druge stopnje vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in jih ne more preizkušati.
² Enako VSL sodba I Cp 2225/2017 z dne 22. 2. 2018.