VSRS Sklep II DoR 83/2019

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da tožniku v roku 15 dni plača 142.232,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2005 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in tožencu naložilo povrnitev tožnikovih pravdnih stroškov s pripadki.

2Zoper takšno sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki. Pritožbi tožene stranke je bilo delno ugodeno. Višje sodišče je med drugim spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zakonskih zamudnih obresti za čas od 16. 6. 2005 do 4. 10. 2015.

3Predlog za dopustitev revizije vlaga tožeča stranka. V predlogu za dopustitev revizije zastavi vprašanje, ali sme pritožbeno sodišče upoštevati prvič zatrjevana dejstva, to je, da naj bi toženčeva zamuda nastopila šele 5. 10. 2015, to je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju (4. 10. 2015), prej, to je v postopku pred sodiščem prve stopnje, pa takšnih navedb toženec ni podal, prav tako pa v pritožbi ni zatrjeval, da teh dejstev, brez svoje krivde, ni mogel navesti tekom prvostopenjskega postopka.

Navaja, da je odločitev višjega sodišča, da tožniku ne pripadajo zamudne obresti od prisojenega zneska že od 16. 5. 2005 dalje, napačna.

4Predlog ni dovoljen.

5Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E) se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo pred uveljavitvijo novele dne 14. 9. 2017, zato je Vrhovno sodišče uporabilo določbe ZPP, kakršne so veljale pred novelo ZPP-E. Po teh določbah pa je bila dovoljenost revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta.

6Tožnik v predlogu za dopustitev revizije izpodbija odločitev o zamudnih obrestih. Ker je njihovo plačilo zahteval poleg plačila glavnice, gre za postransko terjatev, ki po pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti (spornega predmeta).¹ Obresti se lahko štejejo za glavni zahtevek le, če so temeljni in edini razlog za začetek pravde. Če pa je zahtevek za njihovo plačilo postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se vedno štejejo kot postranska terjatev (39. člen ZPP).

7Vrhovno sodišče je nedovoljen predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).

¹ Primerjaj odločbe II DoR 88/2009 z dne 21. 1. 2010, II Ips 726/2008 z dne 25. 9. 2008, II Ips 215/2008 z dne 17. 9. 2009, II Ips 245/2011 z dne 12. 1. 2012, II Ips 242/2009 z dne 26. 7. 2012 in II Ips 53/2016 z dne 16. 2. 2017. Primerjaj tudi sklep Ustavnega sodišča RS Up-70/06 z dne 27. 12. 2007.