VSL Sklep IV Cp 763/2019

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

1Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom določilo stike med mld. A. A. in njegovim očetom (nasprotnim udeležencem) tako, da ti potekajo vsako drugo soboto od 15. do 19. ure, ko oče dečka prevzame v K., pred tem pa do 9. ure na dan predvidenega stika sporoči dečkovi materi, da se bo stik izvedel. Če se zaradi razlogov na strani očeta stik ne bi izvedel dvakrat zaporedoma ali dvakrat v obdobju dveh mesecev, se stiki prenehajo izvajati. Sodišče je odločilo še, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. V pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge.¹ Meni, da odločitev ni pravilna, niti humana. Očita, da ga je sodišče obravnavalo pristransko. Meni, da se v preteklosti stiki med njim in sinom niso izvrševali zaradi razlogov na strani dečkove matere in institucij. Vztraja na tem, da bi bilo treba otroka namestiti v vzgojni zavod.

Sodišču očita, da je spregledalo, da se stiki niso izvajali že dalj časa in da je bilo v preteklosti izvajanje stikov onemogočeno. Nasprotni udeleženec si stikov želi in je glede njihovega izvajanja v podrejenem položaju. Iz podatkov spisa izhaja, da je otrok normalno funkcioniral v šoli le takrat, ko je imel veliko stikov z očetom. Sodišče bi moralo postaviti v ospredje interes in korist otroka ter mu zagotoviti ustrezno okolje in potrebne stike. Presoje glede tega pa ni mogoče opraviti brez ustrezne izvedenke klinične psihologije. Izvedenka bi morala predlagateljico ustrezno poučiti o tem, kako naj otroka pripravi na stik. Sodišče je s tako odločitvijo dalo podlago predlagateljici za ponovno ukinitev stikov. Glede na to, da je otrok od očeta že popolnoma odtujen, bo treba vzpostaviti komunikacijo med njima, da se lahko ponovno spoznata in da stiki sploh stečejo ter se nato še okrepijo. Potrebna je resna strokovna oziroma izvedenska analiza obstoječega stanja in presoja okoliščin. Odločno nasprotuje ukinitvi stikov, ki izhaja iz III. točke izpodbijanega sklepa. Odločitev je strokovno nepodprta in ima za otroka nepopravljive posledice.

3Predlagateljica je na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Temeljna zapoved našega družinskega prava je upoštevanje koristi otroka v vseh razmerjih in položajih, v katerih je otrok udeležen ali prizadet.² To velja tudi za stik med otrokom in starši. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi (106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; ZZZDR). V skladu s petim odstavkom istega člena lahko sodišče pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi, pri čemer stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

6Prvostopenjsko sodišče je določilo stike dvanajstletnega A. A. z očetom dvakrat mesečno, in sicer vsako drugo soboto od 15. do 19. ure tako, da oče prevzame dečka v K., pred tem pa mora o stiku obvestiti mater najkasneje do 9. ure na dan predvidenega stika, pod grožnjo ukinitve stikov, če zaradi razlogov na strani očeta dvakrat zaporedoma ne bo prišlo do stika ali se stik dvakrat v obdobju dveh mesecev ne bo izvedel.

7Nasprotni udeleženec v pritožbi očita, da sodišče ni imelo strokovne podlage za tako odločitev in da taka odločitev ni v korist otroka. Navaja, da stikov s sinom ni imel že dalj časa, saj so mu bili onemogočeni. Stališče sodišča, da se bodo stiki naenkrat zopet začeli izvrševati, je zmotno, saj zaradi odtujenosti ni mogoče začeti izvrševati stikov. S tako odločitvijo je sodišče postavilo nasprotnega udeleženca v podrejen položaj glede izvajanja stikov, saj je odvisen od tega, kako bo otroka pripravila na stik predlagateljica. Ob upoštevanju, da starša med seboj ne komunicirata, otrok pa je od očeta že popolnoma odtujen, lahko izpodbijana odločitev pripelje do popolne ukinitve stikov, kar bi imelo za otroka nepopravljive posledice. Pritožbeno sodišče pritožbene navedbe in pomisleke nasprotnega udeleženca o koristi izpodbijane odločitve za otroka sprejema in šteje izpodbijano odločitev za preuranjeno oz. premalo podprto s strokovnim mnenjem psihološke stroke.

8Odločitev o stikih zajema tehtanje med pravicami več oseb, pri čemer je temeljno vodilo zasledovanje otrokove koristi. Pri odločanju so sodišča dolžna ukreniti vse, da v dani situaciji maksimirajo korist otroka ter pri tem upoštevajo vse konkretne okoliščine primera in možnosti, ki jih pravo ponuja. Pojem korist otroka ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (dolgoročna korist). Namen stikov je v zagotovitvi razvoja otroka v samostojno odraslo osebo. Odločitev o otrokovih stikih tako ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača,³ še zlasti, če je to posledica ravnanja drugega izmed staršev, saj mora drugi roditelj z aktivnim ravnanjem otroka pripraviti na stike.

9V obravnavanem primeru problematika izvrševanja stikov med dečkom in očetom traja že nekaj časa sta je z njo seznanjena sodišče in CSD. Prvostopenjsko sodišče se je pri odločanju oprlo na dokumentacijo centra za socialno delo, ki se v spisu nahaja pod list. št. C1 do C68 ter A3 do A11 in datira od obdobja v letu 2016 do leta 2018. Iz dopisa Centra za socialno delo X s 17. 11. 2017, ki se v spisu nahaja na list. št. 14 in ki ga je prvostopenjsko sodišče pozvalo na izdelavo mnenja, izhaja, da center za socialno delo glede na resnost težav na strani otroka in kompleksnost okoliščin ter v zaščito koristi dečka predlaga postavitev izvedenca klinične psihologije in psihiatrične stroke za oceno osebnih lastnosti in starševskih kapacitet očeta. Glede na dosedanjo obravnavo družine pa CSD predlaga ukinitev stikov, saj so stiki za dečka ogrožajoči in zanj pomenijo psihično obremenitev, mu predstavljajo stisko in jih deček zavrača.

10Prvostopenjsko sodišče mnenja izvedenca ustrezne stroke ni pridobilo. Ocenilo je, da ga ne potrebuje. Ker so se stiki prenehali izvrševati že v letu 2017 in so po oceni prvostopenjskega sodišča odvisni le od tega, če jih namerava nasprotni udeleženec v danih okoliščinah sploh izvajati, je štelo, da sodišče ne potrebuje strokovnega znanja izvedenca za odločitev o stikih. Štelo je, da nasprotni udeleženec stike odklanja, razen pod pogojem, da bi se dečka vključilo v kakšen zavod, na kar kaže tudi dejstvo, da se nasprotni udeleženec ni udeležil niti enega stika pod nadzorom centra za socialno delo, ki ga je določilo sodišče v postopku z začasno odredbo. Vse to kaže, da so stiki odvisni le od tega, če jih nasprotni udeleženec namerava izvrševati. Tak zaključek prvostopenjskega sodišča je po oceni pritožbenega sodišča najmanj preuranjen. Kot izhaja iz podatkov spisa, nasprotni udeleženec nasprotuje stikom pod nadzorom CSD in predlaga dečkovo namestitev v zavod. V pritožbi predlaga tudi stike, ki bi bili sproščeni in stike med počitnicami.

11Pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek prvostopenjskega sodišča, ki zavrača predlog nasprotnega udeleženca za drugačno ureditev zaupanja dečka v varstvo, vzgojo in oskrbo. Nasprotni udeleženec je pred centrom za socialno delo že večkrat predlagal namestitev sina v vzgojni zavod, vendar center za socialno delo, ki ima pregled nad situacijo v družini, takih postopkov ni sprožil. Prvostopenjsko sodišče je pravilno sklepalo, da center za socialno delo ni ugotovil, da bi bilo potrebno ukrepanje v smeri odvzema dečka materi in namestitve v zavod. O tem prvostopenjsko sodišče v tem postopku niti ni odločalo. Nasprotni udeleženec stikov z otrokom niti ne sme pogojevati z namestitvijo v zavod. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je po naravi stvari same, zaradi najtesnejšega odnosa med roditelji in otrokom, otrok deležen največjega obsega koristi praviloma v družinskem krogu svojih staršev. Zaradi narave navezanosti otrok s starši živijo otroci praviloma s starši, ki jim je zato priznana tudi pravica do skupnega življenja z otrokom. Otroka je mogoče ločiti od staršev proti njihovi volji le, če to zahteva otrokova korist. V obravnavanem primeru ni izkazano, da bi terjala korist otroka njegovo ločitev od staršev in namestitev v zavod.

12Pač pa pritožnik pravilno opozarja, da izpodbijana odločitev lahko pripelje do dokončne ukinitve stikov med njim in sinom. Iz vloge Centra za socialno delo X izhaja (ob tem, da predlaga postavitev izvedenca ustrezne stroke), da predlagajo ukinitev stikov, ker dečku niso v korist. Prvostopenjsko sodišče je ob razgovoru, ki ga je opravilo z dečkom, zaznalo, da deček očeta pogreša in bi želel biti z njim dve do tri ure na teden. Prvostopenjsko sodišče je zato zaključilo, da ukinitev stikov dečku ne bi bila v korist. Po drugi strani pa režim stikov, določen v izpodbijanem sklepu, lahko pripelje do ravno takega rezultata. Ob dejstvu, da se stiki niso izvrševali že dve leti in sta deček in oče odtujena, je kot na dlani zaključek, da bosta za ponovno vzpostavitev stikov potrebovala (strokovno) pomoč. Za odločitev o tem, kakšen režim stikov (če sploh, saj jih CSD npr. odsvetuje) je v otrokovo korist, je prav tako potrebno strokovno znanje izvedenca ustrezne stroke. Ker ga prvostopenjsko sodišče ni postavilo, kljub temu, da sta udeleženca v postopku to predlagala, prav tako tudi center za socialno delo⁴ (v obravnavanem primeru center za socialno delo ni podal strukturiranega poročila pač pa je predlagal postavitev izvedenca ustrezne stroke zaradi zapletenosti in kompleksnosti primera) je kršilo pravico nasprotnega udeleženca do sodelovanja v postopku in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

13Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 354. člena ZPP pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, v katerem naj postavi izvedenca ustrezne stroke in ugotovi, kakšno stikovanje dečka z očetom je v otrokovo največjo korist. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ob tem, ko je sodišče prve stopnje v pretežni meri že opravilo dokazni postopek, vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak bi bil ravno z novim sojenjem pred pritožbenim sodiščem, ki bi terjalo ponovitev dokaznega postopka, občutno podaljšan in z ekonomskega vidika nesmotrn.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dopustna pritožba. Vloži se pri sodišču pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če stranka vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Nasprotni udeleženec je vložil dve pritožbi, eno sam in eno po pooblaščencu. V nadaljevanju je povzeto bistvo navedb obeh pritožb.
² Zupančič K., Družinskopravno varstvo v pravnih vidikih otrokovih pravic (več avtorjev), 1992, str. 72, 73.
³ Primerjaj sklep VS RS II Ips 706/2009.
⁴ Po stališču sodne prakse, da se položaj centra za socialno delo približuje položaju, ki ga ima v sodnem postopku izvedenec (primerjaj sodbo VS RS II Ips 682/2007) in da ima poročilo CSD bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, saj v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega varstva sodeluje v funkciji javnega interesa, z zbiranjem podatkov pa opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa in ima hkrati poseben procesni položaj.