VSL Sklep II Cp 2402/2018

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi nad zneskom 1.329,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2010 do plačila in glede stroškov postopka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki naložilo, da je dolžna plačati predlagatelju za razlaščeno nepremičnino parc. št. 000 k.o. X, v izmeri 417 m², odškodnino v višini 1.329,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2010 dalje do plačila.

2Predlagatelj izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenega sodišču, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je pravilna ugotovitev sodišča, da je bila v prostorskem aktu formalna namembnost nepremičnine opredeljena kot kmetijsko zemljišče, vendar je glede plačila odškodnine pravna podlaga za razlastitev nepremičnine Odlok o lokacijskem načrtu za A. (v nadaljevanju Odlok). Poleg formalne namembnosti zemljišča je treba upoštevati dejansko namembnost nepremičnine pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev in dejansko stanje nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Dejanska raba nepremičnine je namenjena avtocestnemu odseku, kar v razlastitvenem postopku ni bilo sporno. Iz obrazložite odločbe Upravne enote J. št. 3 izhaja, da je nasprotna udeleženka že v zahtevi za razlastitev nepremičnine navedla, da nepremičnina predstavlja zemljišče, ki je dejansko že uporabljeno za izgradnjo avtoceste. Nasprotna udeleženka je predlagatelju nepremičnino razlastila, ker je bila nepremičnina že pred uvedbo postopka razlastitve uporabljena za izgradnjo avtoceste, v nepravdnem postopku pa zatrjuje, da nepremičnina predstavlja kmetijsko zemljišče. Predlagatelj je v postopku tudi predlagal določitev odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe odvzete nepremičnine. Razlastitveni postopek se je začel leta 2010, ko je bila nepremičnina v naravi že uporabljena za izgradnjo avtoceste, zato je predlagatelj upravičen do odškodnine zaradi nezakonitega razlastitvenega postopka. Predlagatelj je upravičen do povračila škode, zaradi nezmožne uporabe nepremičnine v času od dejanskega odvzema nepremičnine do izvedbe razlastitvenega postopka oziroma do povrnitve koristi, ki jo je imela nasprotna udeleženka oziroma do odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti zemljišča v času, ko je zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, skupaj z obrestmi od tega dne do dneva plačila odškodnine.

3Pritožbeno sodišče je predlagateljevo pritožbo zavrnilo s sklepom II Cp 1662/2017 z dne 23. 10. 2017. Pritrdilo je razlogom sodišča prve, da je treba nepremičnino, ki je predmet razlastitve, pri določitvi odškodnine vrednotiti kot kmetijsko zemljišče in ne kot stavbno zemljišče, ker je imela nepremičnina izvorno takšen status še pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev. Pojasnilo je tudi, da je v sodni praksi enotno stališče, da v primeru nedopustne razlastitve (dejanske razlastitve) pripada upravičencu pravica do odškodnine v eni izmed oblik, kot jo v pritožbi navaja predlagatelj, vendar nepravdno sodišče lahko o obliki oziroma višini odmere odškodnine odloča le, če je razlaščencu škoda povzročena z dopustnim ravnanjem – s pravnomočno odločbo o razlastitvi.

4Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom II Ips 157/2018 z dne 22. 11. 2018 ugodilo reviziji predlagatelja in sklep sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek. Pojasnilo je, da je glede identičnih vprašanj dopustilo revizijo že v zadevi II Ips 335/2017, v kateri je nepravdni postopek za določitev odškodnine za razlaščena zemljišča potekal med istima strankama, in nanje odgovorilo v odločbi z dne 26. 4. 2018. Enaka stališča je zavzelo Vrhovno sodišče tudi v obravnavani zadevi. Pojasnilo je, da predhodna uvrstitev spornega zemljišča med kmetijska zemljišča prevlada nad pogojem, da je zemljišče v času, ko teče postopek razlastitve, tudi dejansko primerno za kmetijsko obdelavo po ZKZ. Dejansko stanje, ki se vrednosti v okviru tretjega odstavka 105. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZureP-1), to je dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka, je treba v primeru t.i. dejanskih razlastitev ustrezno razlagati in sicer tako, da sodišče pri odmeri odškodnine upošteva dejansko stanje ob dejanskem odvzemu posesti (ob t. i. dejanski razlastitvi). Vrhovno sodišče je pritrdilo razlogom sodišča prve in druge stopnje, da predlagatelj ni upravičen do odškodnine za stavbno zemljišče, marveč do odškodnine kot se priznava za kmetijska zemljišča, ker je odločilen status zemljišča ob dejanskem odvzemu posesti oziroma ob dejansko razlastitvi. Vrhovno sodišče pa je pritrdilo reviziji, da v primeru t. i. dejanskih razlastitev ni potrebe po dveh sodnih postopkih: nepravdnem, v katerem bi razlastitveni upravičenec prejel odškodnino za odvzeto nepremičnino, ki bi mu nato sledil še pravdni, z zahtevkom za odmero za predčasen odvzem stvari iz posesti. Pojasnilo je, da o odškodnini za razlaščeno zemljišče in obrestih tudi za obdobje pred razlastitvijo, odloča nepravdno sodišče, da pa se Vrhovno sodišče zaradi zmotnega izhodišča pritožbenega sodišča ni moglo opredeliti do možnosti določitve odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnine v času, ko je nasprotna udeleženka prevzela posest nepremičnine (in je mogel predlagatelj oziroma njegov pravni prednik z gotovostjo ugotoviti, da je oziroma bo izgubil lastninsko pravico), in/ali teka zakonskih zamudnih obresti od dejanske razlastitve do plačila.

5Pritožba je utemeljena.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Višje sodišče v Ljubljani v dveh pritožbenih postopkih odločalo o pritožbah predlagatelja, v katerih so sporna identična pravna in dejanska vprašanja med istima strankama, sicer glede različnih nepremičnin in da sta bila v obeh pritožbenih postopkih že izdana sklepa, ki sta zavzela enaka materialnopravna stališča, da razlastitvenemu upravičencu pripada odškodnina za kmetijsko in ne za stavbno zemljišče ter da razlastitveni upravičenec v nepravdnem postopku lahko zahteva odškodnino le za škodo, ki je nastala z dopustnim ravnanjem - s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi postopka, druge zahtevke zaradi dejanske razlastitve pa lahko razlaščenec uveljavlja v pravdnem postopku. Vrhovno sodišče je (oba) sklepa Višjega sodišča v Ljubljani iz enakih razlogov razveljavilo. Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi I Cp 1066/2018 že odločilo in izdalo dne 22. 8. 2018 sklep, v katerem je zavzelo materialnopravna stališča, katera v celoti sprejema tudi pritožbeno sodišče v tem pritožbenem postopku, ki jih v nadaljevanju tudi povzema. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da sklicevanje na obrazložitev odločbe, ki je izdana v paralelnem postopku, ni kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), če je šlo za postopek med istima strankama in je bila odločba, na katero se sodišče sklicuje, izdana istočasno¹.

7Sodišče prve stopnje mora v novem postopku ugotoviti, ali je nasprotna udeleženka vzela v posest nepremičnino pred izvedbo razlastitvenega postopka in kdaj je prišlo do prehoda posesti od predlagatelja na nasprotnega udeleženca. Odškodnino za razlaščene nepremičnine bo moralo določiti upoštevajoč njihovo namembnost in stanje ter cene nepremičnin v času, ko je predlagatelj mogel ugotoviti, da je oziroma bo izgubil posest. Nazadnje bo moralo določeno odškodnino valorizirati s ciljem odprave učinka inflacije, s tem, da mora sodišče prve stopnje razlaščeno nepremičnino vrednotiti kot kmetijsko zemljišče².

8Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prišlo do t. i. dejanske razlastitve, bo moralo tudi odločiti o zahtevi za določitev nadomestila zaradi nezmožnosti uporabe v času od odvzema posesti do izdaje odločbe o razlastitvi. Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 874/2009 z dne 16. 9. 2010 nakazalo več možnosti za nadomestitev prikrajšanja lastnika zaradi predčasnega (nezakonitega) odvzema posesti: 1) povrnitev škode zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka, pri čemer se v primerih, ko za odvzem posesti obstaja javna korist, ta način lahko izkaže za nesorazmernega; 2) povrnitev koristi, ki jo je imel upravičenec ob uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema do izvedbe razlastitvenega postopka in 3) plačilo zamudnih obresti od dejanskega odvzema dalje kot pavšalnega nadomestila za uporabo tujega denarja. Vrhovno sodišče je v obravnavani zadevi zavzelo stališče, da lahko sodišče o odmeni za predčasen odvzem nepremičnin v obliki zamudnih obresti od določene odškodnine odloči že v okviru nepravdnega postopka. O drugih dveh možnosti se ni izreklo, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da narava nepravdnega postopka ne omogoča odločanja o civilnopravnih zahtevkih iz naslova splošne odškodninske odgovornosti po Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) ter o povračilnih zahtevkih na temelju 198. člena OZ. Sodišče prve stopnje bo zato v okviru nepravdnega postopka lahko odločalo le o pavšalnem nadomestilu v obliki obresti za čas od dejanskega odvzema do izdaje razlastitvene odločbe³.

9Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo za odškodnino nad zneskom 1.329,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2010 do plačila in glede stroškov postopka.

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).

¹ Jan Zobec: Pravdni postopek s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, l. 2009, stran 311, op. 1056.
² Podrobneje glej 10. tč. sklepa VSL I Cp 1066/2018; glede razlogov za vrednotenje nepremičnine kot kmetijskega zemljišča pa podrobneje glej 8. tč. obrazložitve sklepa pritožbenega sodišča II Cp 1662/2017 z dne 23. 10. 2017 ter 8. in 9. tč. obrazložitve sklepa VSRS II Ips 157/2018 z dne 22. 11. 2018.
³ Podrobneje glej 12. in 13. tč. sklepa VSL I Cp 1066/2018.