VSRS Sodba VIII Ips 67/2009

Revizija se zavrne.

Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na revizijo.

1Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka (zlasti mnenj izvedencev) ugotovilo, da se je tožnikovo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da lahko opravlja svoje delo od 1. 7. 2005 dalje le še s krajšim delovnim časom. Zato je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 30. 3. 2005 in 12. 12. 2005, ter tožniku, delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti od 29. 11. 2003 dalje, priznalo pravico do dela na svojem delu komercialist za nepremičnine s krajšim 4-urnim delovnim časom od polnega, od 1. 7. 2005 dalje (1. točka izreka). Priznalo mu je pravico do delne invalidske pokojnine, ter toženi stranki naložilo, da naj o njeni odmeri in izplačevanju izda posebno odločbo v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe (2. točka izreka). Odločilo je, da mora tožniku pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega zagotoviti delodajalec D. d.o.o.. (3. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Med drugim je obrazložilo, da tožena stranka nepravilno izenačuje pravico do priznanja delne invalidske pokojnine s pravico do začetka njenega izplačevanja.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da odločitev o priznanju pravice do delne invalidske pokojnine ni pravilna. Glede na prvi in drugi odstavek 93. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1 – Ur. l. RS, št. 106/1999 in nadaljnji) se lahko delna invalidska pokojnina tožniku prizna in odmeri šele, ko začne delati s krajšim delovnim časom od polnega. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbi ugodi in 2. točko izreka prvostopenjske sodbe spremeni tako, da toženi stranki naloži izdajo posebne odločbe o pravici, odmeri in izplačevanju delne invalidske pokojnine, oziroma podrejeno, da sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

4Tožnik v odgovoru na revizijo navaja, da ta ni utemeljena in zato predlaga Vrhovnemu sodišču, naj jo zavrne.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji).

7Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizija ne uveljavlja, zato v tem obsegu Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe ni moglo in ni smelo preizkusiti.

8Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9Iz revizijskih navedb izhaja, da tožena stranka izpodbija sodbo le glede odločitve o 2. točki tožbenega zahtevka, t. j. glede priznanja pravice do delne invalidske pokojnine. V zvezi s tem vprašanjem je Vrhovno sodišče že zavzelo stališča v večjem številu svojih sodb, npr.: VIII Ips 181/2008 z dne 20. 4. 2010, VIII Ips 523/2008 z dne 7. 6. 2010, VIII Ips 536/2008 z dne 7. 6. 2010, idr.. Pojasnilo je, da iz ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumi pridobitev, trajanjem pravic) in izplačevanjem ter s tem „dejansko realizacijo“ le-teh. Pravice na podlagi invalidnosti (torej tudi delno invalidsko pokojnino) pridobi zavarovanec v skladu s petim odstavkom 156. člena ZPIZ-1 z dnem nastanka invalidnosti, kar pa ne pomeni, da se mu od tega dne dalje tudi izplačujejo. Za začetek izplačevanja delne invalidske pokojnine je namreč v prvem odstavku 159. člena ZPIZ-1 določen pogoj, da zavarovanec prične delati s krajšim delovnim časom od polnega. Glede na obrazloženo revizija zmotno zatrjuje, da tožniku ni mogoče priznati pravice do delne invalidske pokojnine, dokler ne začne delati s krajšim delovnim časom. Sicer pa iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče datuma, od katerega dalje je tožniku priznalo delno invalidsko pokojnino, sploh ni določilo.

10Dejstvo dejanskega pričetka dela s krajšim delovnim časom bo tožena stranka dolžna upoštevati pri odmeri delne invalidske pokojnine in določitvi začetka njenega izplačevanja, o čemer mora v skladu z izrekom izpodbijane sodbe izdati posebno odločbo.

11Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

12Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na revizijo, saj ta ni pripomogel k odločitvi v tej zadevi (prvi odstavek 155. člena ZPP).