VSL Sklep II Cp 39/2019

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka krije svoje pritožbene stroške.

1V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje 24. 5. 2008 izdalo sodbo, s katero je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek. Z izpodbijanim sklepom ji je naložilo, da mora v korist proračuna RS plačati stroške postopka v znesku 1.152,85 EUR.

2V pritožbi zoper sklep o stroških tožnica uveljavlja vse tri zakonsko dopustne pritožbene razloge ter navaja, da so sodišču znani njeni prihodki, to je pokojnina, ki ne zadošča niti za preživetje. Tožnica ne zmore plačati stroškov postopka in bi jo moralo sodišče v celoti oprostiti plačila teh. Ko je bil tožnici predočen sklep, je povedala, da stroškov ne more plačati in da ni pravično, ter da je sodišče na strani otrok in ne staršev. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da jo oprosti plačila vseh stroškov.

3V odgovoru na pritožbo toženka pritožbene navedbe prereka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ko je o stroških odločilo po načelu uspeha v pravdi. Ker je tožnica s tožbo propadla, mora v proračun povrniti stroške, ki bi šli toženki, glede na to, da je ta imela v postopku odobreno brezplačno pravno pomoč. Tožničine navedbe o višini prihodkov so neupoštevne glede na to, da je toženki (proračunu) stroške neutemeljeno povzročila.

6Ob povedanem je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 365. člena ZPP izpodbijani sklep potrdilo.

7Ker tožena stranka z odgovorom na tožbo ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, krije svoje pritožbene stroške (154. člen v povezavi s 165. členom ZPP).