VSL Sklep I Cp 158/2019

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Tožnica (v postopku zavarovanja upnica, v nadaljevanju tožnica) je vložila tožbo, s katero zahteva ugotovitev obsega skupnega premoženja in določitev deležev na njem. Hkrati s tožbo je predlagala izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, ki jo je sodišče s sklepom z 19. 7. 2018 izdalo in tožencu (v postopku zavarovanja dolžniku, v nadaljevanju tožencu) prepovedalo vsakršno obremenjevanje, odtujevanje in razpolaganje s premoženjem, navedenim v tem sklepu. Proti temu sklepu je toženec ugovarjal 14. 8. 2018.

2Sodišče prve stopnje je toženčevemu ugovoru z izpodbijanim sklepom ugodilo in razveljavilo opravljena dejanja zavarovanja.

3Tožnica v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da sodišče pri odločanju o ugovoru toženca ni upoštevalo njenih navedb iz njenega odgovora na ugovor in je tako ravnalo pristransko. Pritožuje se tudi zaradi nesklepčnosti izpodbijanega sklepa, češ da izrek nima temelja v obrazložitvi. Svojo obrazložitev glede razveljavitve vseh opravljenih dejanj zavarovanja sodišče namenja namreč zgolj družinskemu podjetju, niso pa razvidni razlogi razbremenitve ostalih nepremičnin. Sodišče ne daje zadostne teže pismu o nameri podjetja H., d. o. o., preklicu pooblastila tožnici z 28 .3 .2018 in zahtevi po izpraznitvi garaže, ki sodijo v celosten projekt toženca z namenom, da tožnica ostane brez vsega. Z zavarovanjem tožničine terjatve toženec zagotovo ne bi utrpel nikakršne škode, nasprotno pa bi bila tožnici povzročena nepopravljiva škoda, saj bi ji prosto toženčevo razpolaganje s premoženjem uničilo njeno življenjsko delo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijani sklep ter samo odloči tako, da ugodi tožničinemu predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4Toženec v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5Prepozne dopolnitve pritožbe višje sodišče ne more upoštevati.

6Pritožba ni utemeljena.

7Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da tožnica ni izkazala drugega pogoja za izdajo začasne odredbe (po drugem odstavku 272. člena ZIZ), ki mora biti podan kumulativno s prvim (tj. verjetno izkazan obstoj terjatve), da bi tožnica s postavljenim predlogom lahko uspela oziroma da bi sodišče začasno odredbo, ki jo je sprva izdalo, ohranilo v veljavi tudi po ugovoru toženca. Vsi razlogi, ki jih je glede neobstoja pogoja po drugem odstavku 272. člena ZIZ navedlo sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi, so pravilni, zato se pritožbeno sodišče nanje sklicuje in jih ne bo ponavljalo.

8Pritožbene navedbe, da prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo, zakaj verjame tožencu, njej pa očita pomanjkanje dokazov, so neutemeljene. Tožnica je tista, ki nosi dokazno breme, saj ona zatrjuje, da so pogoji za izdajo začasne odredbe izpolnjeni. Tega ji tudi po oceni pritožbenega sodišča ni uspelo izkazati. Višje sodišče še pripominja, ni mogoče spregledati, da tožnica že v predlogu ni podala zadostnih navedb glede vseh, tj. drugih delov premoženja, na katere je želela seči s predlogom za zavarovanje in ji je sodišče prve stopnje (v tem delu nepravilno) sledilo in začasno odredbo v celoti sploh izdalo. Zato so brezpomembne pritožbene navedbe, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niso razvidni razlogi za razbremenitev ostalih nepremičnin.

9Pritožbene navedbe, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do tega, da sin R. ne bo deležen zapuščinske mase, so pravno neodločilne (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).