VSM Sklep II Kp 53719/2014

Pritožbi zagovornikov obsojene A.Š. se ugodi in se napadeni sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

1Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sklepom I K 53719/2014 z dne 5. 12. 2018 na podlagi enajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter petega v zvezi s prvim odstavkom 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločilo, da se enotna kazen eno leto in pet mesecev zapora, ki je bila obsojeni A.Š. izrečena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti I K 53719/2014 z dne 24. 10. 2016, v celoti izvrši v zavodu za prestajanje kazni zapora. Sklep temelji na ugotovitvi, da obsojenka dela v splošno korist, ki bi ga lahko po navedeni sodbi opravila namesto prestajanja zaporne kazni, ni opravila niti deloma in da za to v tem času tudi ni pokazala pravega interesa in pripravljenosti, zaradi česar mora kazen prestati v zavodu.

2Zoper sklep so se pritožili zagovorniki obsojenke zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot navajajo uvodoma v pritožbi. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da napadeni sklep v celoti odpravi, podrejeno, da ga spremeni in vrsto opravljanja dela v splošno korist prilagodi zmožnostim obsojenke oziroma da ji podaljša rok za opravo dela v splošno korist ali da s takšnim napotilom zadevo vrne v reševanje sodišču prve stopnje.

3Pregled zadeve je pokazal, da je pritožba utemeljena.

4Pritožba med pritožbenimi navedbami, s katerimi zatrjuje, da je sodišče bistveno kršilo določbe kazenskega postopka ter kazenski zakon in da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, navaja, da je sodišče kršilo kazenski zakon in da je zato sklep neveljaven, ker je obsojenko z dopisom I K 53719/2014-81 z dne 24. 10. 2018 obvestilo, da ima v skladu z načelom kontradiktornosti v postopku odločanja o izvršitvi kazni skladno z določbo 129.a člena ZKP pravico do izjave in da lahko svojo izjavo oziroma odgovor poda v roku treh dni, tega dopisa pa ni poslalo tudi njenim zagovornikom, da bi nanj lahko odgovorili. Iz navedenega dopisa ni razvidno, kaj naj bi obsojenka v zvezi z njim storila in zato tega ni mogla vedeti, v dopisu pa tudi ni pravnega pouka oziroma ni navedeno, kakšne pravne posledice bi lahko obsojenko doletele, če izjave ne bi podala. Dopis sodišča bi lahko razumela kot sporočilo, da je sodišče prejelo zdravniško dokumentacijo in da razume njeno trenutno zdravstveno stanje, saj ni prava vešča stranka. Ker je sodišče dopis poslalo le njej, je zagrešilo kršitev kazenskega zakona in nepravilno uporabilo določbo ZKP, po katerih se sodna pisanja vročajo zagovorniku, kadar ga obdolženec ima.

5Ne gre za kršitev kazenskega zakona, a ima pritožba glede pravilne uporabe procesne določbe, ki ureja vročanje, prav. Če ima obdolženec zagovornika, sodišče o vseh procesnih dejanjih obvešča tudi zagovornika, prav tako mu vroča sodna pisanja. V obravnavani zadevi je obsojenka za zastopanje v kazenskem postopku pooblastila odvetnike iz Odvetniške pisarne K., kot je razvidno iz spisu priloženega pooblastila, odvetniku B.K. pa je bila kot njenemu zagovorniku 27. 10. 2016 tudi vročena prvostopenjska sodba in pooblastilo odvetnikom od takrat ni bilo preklicano. Zagovornik je upravičen storiti v korist obdolženca vse, kar sme storiti obdolženec sam (prvi odstavek 75. člena ZKP), za to pa mora imeti pogoje, kar pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje obvestilo, namenjeno temu, da obsojenka lahko nanj odgovori, in ki ji je bilo 24. 10. 2018 poslano, poslati tudi njenim zagovornikom, ki so jo v kazenskem postopku zastopali. Kazenski postopek je bil s pravnomočno sodbo sicer končan, a ni bil zaključen glede njegovih posledic, saj se je odločalo še o izpolnjevanju obveznosti, ki so bile določene v njeni odločbi o kazenski sankciji, zato ni mogoče zaključiti, da obsojenke zagovorniki več ne zastopajo. Iz vsebine dopisa je razvidno, da se je sodišče sklicevalo na načelo kontradiktornosti, da gre za postopek odločanja o izvršitvi kazni skladno z določbo 129.a člena ZKP ter da ima obsojenka pravico do izjave oziroma odgovora, ki ga lahko poda v roku treh dni, pred tem pa je v dopisu navedeno še, da se ugotavlja njena zdravstvena zmožnost za opravljanje dela v splošno korist ter da je sodišče pridobilo zadnje aktualno poročilo njene osebne zdravnice in odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o nezmožnosti obsojenke za delo, temu pa je bil priložen dopis sodišča zdravnici z dne 9. 10. 2018 in odgovor slednje sodišču. Pritožba utemeljeno navaja, da iz dopisa ni razvidno, kaj sodišče od obsojenke pričakuje, kako ocenjuje pridobljeno zdravstveno dokumentacijo, o čem naj bi se obsojenka izjavila in kakšne bodo morebitne posledice oziroma nadaljnje ravnanje sodišča, če odgovora ne bo podala. Obsojenka je prava nevešča stranka in gre za dopis, ki bi moral biti poslan tudi zagovornikom, ki jih je pooblastila za zastopanje, da bi nanj lahko odgovorili, s tem pa bi ji bila zagotovljena pravica do izjave v postopku.

6Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in napadeni sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Do ostalih pritožbenih navedb, ki zatrjujejo kršitve določb kazenskega postopka in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, se pritožbeno sodišče glede na ugotovljeno kršitev ni moglo opredeliti, saj bo morala biti ta najprej odpravljena. Sodišče prve stopnje bo zato navedeni dopis poslalo še zagovornikom, ki bodo nanj lahko odgovorili, z ustreznim rokom za odgovor, nato pa bo v zadevi ponovno odločilo. Pri ponovnem odločanju bo presodilo tudi pritožbene navedbe glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, med njimi trditev, da je imela obsojenka zdravstvene težave, ki so ji preprečevale opravljati delo v splošno korist, že od zaključka kazenskega postopka.

7Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.