VSM Sklep II Kp 44982/2016

Ob reševanju pritožbe okrajne državne tožilke se sodba sodišča prve stopnje v oprostilnem delu po uradni dolžnosti razveljavi ter zadeva v tem delu vrne v novo sojenje.

1Z napadenim delom sodbe je sodišče prve stopnje za kaznivo dejanje, opisano pod točko I, obdolženo iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po tretjem odstavku 105. člena ZKP je ERGO zavarovalnico, Podružnico v Sloveniji, s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 735,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2014 do plačila napotilo na pravdo. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki in nagrada zagovornice, ki se nanašajo na ta del postopka, proračun.

2Zoper oprostilni del sodbe se je pritožila okrajna državna tožilka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, napadeno sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3Na pritožbo okrajne državne tožilke je odgovorila zagovornica obdolženke, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4Pritožbeno sodišče je ob preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Napadena sodna namreč nima razlogov o odločilnih dejstvih, razlogi, ki pa jih sodba ima, pa so nejasni in v nasprotju z izvedenimi dokazi. Prvostopenjsko sodišče je v točki 6 razlogov napadene sodbe najprej navedlo, da se obdolženki v bistvu ne očita povzročitev premoženjske škode v smislu zmanjšanja premoženja oškodovane zavarovalnice, temveč gre za izgubo na zaslužku, kar govori o tem, da gre v obravnavani zadevi za civilnopravno razmerje. Nato pa je v nadaljevanju ocenilo, da ima oškodovana družba, ERGO zavarovalnica, glede na elektronsko voden proces priprave ponudb in polic, vseskozi pregled in vpogled v sklenjene police oziroma pripravljene ponudbe, in sicer takoj, ko so podatki vpisani. Takšen zaključek je sodišče prve stopnje preuranjeno sprejelo na podlagi iz konteksta vzetih izpovedb zaslišanih prič P.K., A. (pravilno A.) K. in P. K., ne da bi njihove izpovedbe vsestransko ocenilo, izpovedbe prič J. R., M. Č. in A. K. pa je celo prezrlo. Res je sicer, da je priča P. K. povedala, da je zavarovalnica s sklenjenimi zavarovalnimi policami seznanjena, ko so vnesene v računalniški sistem, vendar je pri tem pojasnila, da mora biti zavarovalna polica z vsemi prilogami in ustrezno dokumentacijo fizično dostavljena zavarovalnici, da se pregleda, če je zavarovanje pravilno sklenjeno. Smiselno enako izhaja iz izpovedbe P. K., ki je povedala, da ima zavarovalnica vpogled v vnesene podatke, vendar ne more preveriti, ali so vneseni premijski razredi pravilni ali ne. Slednje se ugotovi na podlagi predpolice, ki mora biti zavarovalnici dostavljena skupaj s polico. Sodišče prve stopnje pa je tudi nejasno ocenilo izpovedbo priče A. K.. Ta je resda povedal, da lahko zavarovalnica dostopa v sistem registra avtomobilskih zavarovanj, ki ga vodi Slovensko zavarovalno združenje, in preveri resničnost podatka o boniteti določenega zavarovanca, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, vendar je prezrlo njegovo nadaljnjo izpovedbo, da se ne spomni, ali je bilo tako tudi v letu 2014, torej v času storitve očitanega kaznivega dejanja. Povsem pa je spregledalo izpovedbo priče J. R., ki je povedal, da se pravilnost vnesenih podatkov v zavarovalni polici preveri, ko je polica s spremnimi dokumenti fizično dostavljena zavarovalnici.

5Ne glede na navedeno pa je kot odločilno dejstvo v obravnavani zadevi potrebno upoštevati, v kateri premijski razred so bili predhodno uvrščeni zavarovanci, medtem ko okoliščina, ki jo izpostavlja prvostopenjsko sodišče, da so zavarovanci ohranili bonus iz predhodnega zavarovanja, ker nobenemu izmed njih ni bila izplačana odškodnina, ne da bi pri tem ugotovilo, kolikšen bonus jim je dejansko pripadal, za obravnavano kaznivo dejanje ni odločilna. Tudi pritožba namreč pravilno izpostavlja, da pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena KZ-1, ki je veljal v času storitve očitanega kaznivega dejanja, storilec ravna zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo. Razlogi o tem, ali je zavarovalnici nastala premoženjska škoda in ali so zavarovanci pridobili premoženjsko korist so nejasni, izostali pa so tudi razlogi, ali je obdolženka ravnala z namenom, da bi drugemu pridobila premoženjsko korist oziroma povzročila premoženjsko škodo. Okoliščina, na kateri sodišče prve stopnje gradi oprostilno sodbo, ko se sklicuje na to, da je zavarovalnica imela kontrolni vpogled, na podlagi katerega bi lahko ugotovila nepravilnosti pri sklepanju premij, je napačna in ne izključuje kazenske odgovornosti obdolženke za storjeno kaznivo dejanje. Odločilno je namreč samo sklepanje zavarovalnih pogodb za avtomobilska zavarovanja, v katerih je obdolženka zavarovance razvrstila v nižje zavarovalne razrede, kot bi jim dejansko pripadali in kot so to tekom postopka potrdile priče, zaposlene pri zavarovalnici, M. Č., P. K., J. R., P. K., A. K. in A. K., katerih izpovedb pa sodišče prve stopnje ni ocenilo oziroma je sprejelo dokazno oceno, ki je v bistvu v nasprotju z njihovimi izpovedbami.

6Da je zavarovalnici dejansko nastala škoda v višini 734,69 EUR, je izpovedala v preiskavi zaslišana priča M. Č., katere izpovedba je bila prebrana na glavni obravnavi. Slednja je tudi povedala, da je obdolženka zavarovalne police dostavila šele 8. 7. 2014, ko jo je zavarovalnica ustno in pisno pozvala na predložitev dokumentacije, čeprav bi jo na podlagi pogodbe o zavarovalnem zastopanju morala dostaviti v roku dveh delovnih dni od sklenitve police. Zavarovalnica bi lahko napake popravila v 30 dneh. Ker pa je celotno dokumentacijo dobila prepozno, premijskih razredov ni mogla popraviti. Da so potem zoper obdolženko vložili kazensko ovadbo, pa je povedal A. K.. Zavarovalnica je torej, ko je izvedela za nastanek in višino škode, le-to tudi prijavila. Do vsega navedenega pa se sodišče prve stopnje ni z ničemer opredelilo. Ker mora biti iz razlogov sodbe razvidno, da je sodišče ocenilo vse dokaze, ki jih je izvedlo, predstavlja takšen izostanek razlogov o odločilnih dejstvih in pomanjkljivosti v preostalih razlogih bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

7Ker bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP vselej pomenijo razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve v novo sojenje, in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo drugih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je napadeno sodbo v oprostilnem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v tem delu v novo sojenje (prvi odstavek 392. člena ZKP). Glede na ugotovljeno kršitev se pritožbeno sodišče s pritožbenimi navedbami glede graje dejanskega stanja ni moglo ukvarjati, jih pa bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku skrbno pretehtati ter o zadevi ponovno odločiti.