UPRS Sodba III U 133/2017-10

Tožba se zavrne.

1S sklepom, št. 0612-373/204-19 z dne 11. 5. 2017, je gradbeni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Nova Gorica, Inšpekcijska pisarna Ajdovščina (v nadaljevanju prvostopenjski organ) pod 1. točko izreka, rok 30 dni, določen v 2. točki izreka sklepa o dovolitvi izvršbe, št. 06122-384/2014-127 z dne 24. 11. 2016, izdanim A., d.o.o., podaljšal do 1. 1. 2022. Pod 2. točko izreka izpodbijanega sklepa o odlogu izvršbe je prvostopenjski organ odločil, da pritožba zoper izpodbijani sklep o odlogu izvršbe ne zadrži izvršitve, pod 3. točko izreka pa, da v zvezi z izdajo izpodbijanega sklepa o odlogu izvršbe ni stroškov postopka.

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedel, da je dne 10. 1. 2017 prejel predlog A. za odlog izvršitve sklepa, št. 06122-384/2014-131 z dne 13. 12. 2016, na podlagi določbe 2. alineje prvega odstavka 156.a člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), za čas petih let. Zavezanec v predlogu za odlog izvršbe navaja, da bi izvršitev odločbe imela za posledico odpuščanje delavcev in zaprtje lokala A. Prvostopenjskemu organu je znano, da se v objektu, ki je predmet inšpekcijskega postopka, opravlja gospodarska dejavnost, saj se uporablja kot gostinska soba gostinskega lokala. Gostinsko dejavnost opravlja družba A., d.o.o., Koper. Nadalje je prvostopenjskemu organu poznano, da se ta dejavnost v obravnavanem objektu opravlja neprekinjeno vsaj od začetka inšpekcijskega postopka leta 2014 dalje.

3Po tem, ko je prvostopenjski organ ugotovil, da je izpolnjen pogoj za odlog izvršbe na podlagi 2. alineje prvega odstavka 156.a člena ZGO-1, saj se v objektu neprekinjeno opravlja gospodarska dejavnost in bi izvršitev inšpekcijskega postopka pomenila neposreden razlog za odpuščanje delavcev, je izvršbo odložil za pet let, to je do 29. 1. 2022.

4Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožeče stranke A.A., ki mu je bil v inšpekcijskem postopku priznan status stranskega udeleženca z obrazložitvijo, da v tem izvršilnem postopku nima nobenih obveznosti, z izpodbijanim sklepom o odlogu izvršbe pa se tudi ni odločalo o njegovih pravicah in pravnih koristih. S pritožbenimi navedbami tožeča stranka ne more uspeti, saj se nanašajo na njegov dejanski interes. Pritožbenih navedb, ki se nanašajo na odločbo, ki se izvršuje v izvršilnem postopku, glede na izrecno zakonsko določbo prvega odstavka 292. člena ZUP, ki določa, da je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje, ni mogoče upoštevati.

5Tožeča stranka je v tožbi navedla, da izpodbija odločbo tožene stranke, št. 06122-384/2014-86 z dne 14. 11. 2014 v zvezi z drugostopenjsko odločbo, št. 0612-373/2014-19 z dne 11. 5. 2017. Glede na vsebino tožbe je sodišče štelo, da tožeča stranka izpodbija odločbo prvostopenjskega organa, št. 06122-384/2014-136 z dne 6. 1. 2017, zoper katero je tožnik vložil pritožbo in o kateri je bilo odločeno z drugostopno odločbo z dne 11. 5. 2017. Tožbe zato ni poslalo tožeči stranki v dopolnitev. Drugostopenjska odločba, št. 0612-373-2014-5 z dne 28. 5. 2015, s katero je bilo odločeno o pritožbi zoper odločbo, št. 06122-384/2014-86 z dne 14. 10. 2014, je bila tožeči stranki vročena dne 3. 6. 2015 in je rok za vložitev tožbe zoper to odločbo potekel več kot dve leti pred vložitvijo predmetne tožbe.

6Tožeča stranka izpodbijani sklep napada zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi navaja, da ji je v inšpekcijskem postopku kot solastniku parc. št. 724/3 k.o. ... priznan status stranke v postopku. Sklep o odlogu izvršbe grobo krši postopek. Gradbeni inšpekciji očita kršitve in nedopustno zavlačevanje inšpekcijskega postopka. Po tem, ko povzame celotni tek postopka od prijave črne gradnje do izdaje sklepa o odlogu izvršbe z dne 6. 1. 2017, inšpektorju očita, da je o teku postopka ni obveščal ter ji pojasnil razloge, zakaj od dne 4. 3. 2016, ko je postala inšpekcijska odločba pravnomočna, do izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe dne 24. 11. 2016, ni ukrepal. Sklep o odlogu izvršbe, izdan dne 6. 1. 2017, je protipraven, pomeni kršitev postopka in zato smiselno predlaga, da se razveljavi in potrdi sklep o rušenju z dne 24. 11. 2016 (sklep o dovolitvi izvršbe).

7Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

8Tožba ni utemeljena.

9Iz 2. alineje prvega odstavka 156.a člena ZGO-1 izhaja, da lahko, razen iz razlogov za odlog izvršbe, določenih z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, gradbeni inšpektor pri nelegalnih gradnjah, neskladnih gradnjah ali objektih, ki se uporabljajo brez predpisanega uporabnega dovoljenja, na predlog inšpekcijskega zavezanca odloži izvršbo inšpekcijske odločbe, če inšpekcijski zavezanec izkaže, da se v objektu vsaj od začetka inšpekcijskega postopka neprekinjeno opravlja gospodarska dejavnost in bi zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa inšpekcijskemu zavezancu grozila hujša gospodarska škoda ali bi izvršitev inšpekcijskega postopka pomenila neposreden razlog za odpuščanje delavcev, pri čemer se za hujšo gospodarsko škodo šteje povzročitev trajne nelikvidnosti ali izgube edinega vira pridobivanja dohodkov in sredstev za preživljanje. Po drugem odstavku 165.a člena ZGO-1 se sme izvršba odložiti le enkrat, in sicer v primeru iz 1. in 2. alineje prvega odstavka za največ pet let.

10Iz upravnega spisa in zatrjevanj tožeče stranke nedvomno izhaja, da je tožeča stranka solastnik nepremičnine, na katero se nanaša inšpekcijski ukrep, v zvezi s katerim je bil izdan sklep o odložitvi izvršbe in ji je bil na tej podlagi že od začetka postopka priznan status stranke v postopku. Ob upoštevanju sodne prakse tega sodišča (sodba št. I U 1393/2016-15 z dne 25. 1. 2018) to pomeni, da inšpekcijski ukrep v času med njegovim izrekom in izvršitvijo vpliva na pravni status celotne (solastne) nepremičnine. Pravne posledice izrečenega inšpekcijskega ukrepa v tem času izvirajo že iz izrecnih zakonskih določb 158., 159. in 160. člena ZGO-1, z odložitvijo izvršbe pa se, kot je bilo obrazloženo, utegne učinkovanje teh posledic podaljšati za več let. Solastnik nepremičnine ima zato pravni interes, da poskuša z vlaganjem pravnih sredstev vzpostaviti zakonito stanje svoje solastne nepremičnine, čeprav mu pravna in dejanska razmerja preprečujejo osebno oziroma neposredno izvršitev inšpekcijske odločbe.

11Sklep o odlogu izvršbe sicer običajno pomeni zgolj odločitev procesne narave, ki vpliva le na čas oprave procesnih dejanj, vendar pa to ne velja za sklep, izdan na podlagi 156. člena ZGO-1. Iz besedila te zakonske določbe namreč izhaja, da lahko stranka na podlagi tega sklepa pridobi pravico, da do pet let opravlja gospodarsko dejavnost enako kot v legalno zgrajenem objektu. Ta pravica po vsebini, kot tudi po trajanju, bistveno presega zgolj procesno pravico do odloga izvršbe in je zato naslovno sodišče že po dosedanji sodni praksi to pravico obravnavalo kot pravico materialne narave, sklep, s katerim je bilo o tej pravici odločeno, pa za upravni akt, s katerim je bilo odločeno o strankini pravni koristi (tako tudi sodba št. I U 1097/2015). Razlogovanje drugostopenjskega organa, da tožeča stranka, ki v tem izvršilnem postopku nima nobenih obveznosti in da zato ne izkazuje pravnega interesa, tako ni utemeljeno, saj se s sklepom o odlogu izvršbe odloča o vzpostavitvi zakonitega stanja na nepremičninah v solasti tožeče stranke.

12Ne glede na navedeno, pa je tožba tožeče stranke neutemeljena. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o odlogu izvršbe izhaja, da je inšpektor z osebno zaznavo ugotovil, da se v obravnavanem objektu opravlja gospodarska dejavnost neprekinjeno vsaj od začetka inšpekcijskega postopka. Gostinska dejavnost se opravlja tudi v prostoru, ki je predmet inšpekcijskega postopka in ki je tudi po mnenju sodišča takih dimenzij, da, glede na okoliščine, ki jih je v predlogu navedel predlagatelj odloga izvršbe in podkrepil z dokazi (pogodbe o zaposlitvi in dopis sindikalne organizacije iz katere izhaja ogroženost enajst družin), opravičujejo odlog izvršbe. Tudi po mnenju sodišča bi izvršitev inšpekcijskega postopka, glede na izkazane okoliščine, pomenila neposreden razlog za odpuščanje delavcev, kar je zadosten razlog za odlog izvršbe iz 2. alinee prvega odstavka 156.a člena ZGO-1. Pri tem sodišče dodaja, da tožeča stranka v tožbi ugovarja predvsem trajanju inšpekcijskega postopka ter nepravilnostim v zvezi s tem postopkom. Ugotovljenemu dejanskemu stanju, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa o odložitvi izvršbe, pa tožeča stranka v tožbi ne ugovarja, izpodbijano odločbo s tožbo izpodbija zgolj smiselno in, razen pavšalnih navedb, ne navaja razlogov, zaradi katerih, naj bil bil izpodbijani sklep neutemeljen in nezakonit.

13Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, sklep pa utemeljen na zakonu, tožba ni utemeljena in jo je zato v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nobena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z 2. alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.