UPRS Sodba III U 112/2017-17

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Koper, Geodetska pisarna Sežana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) na podlagi zahteve A.A. in B.B., oba ..., ..., za vpis sprememb podatkov katastra stavb odločil, da se v katastru stavb za stavbo št. ... in del stavbe št. ... v k.o. ... ugotovi sprememba površin po podatkih razpredelnice, iz katere izhaja, da je bila za stavbo št. ... površina pred spremembo 176,1 m2 in površina po spremembi 189,2 m2, za del stavbe št. ... (številka stanovanja ali poslovnega prostora 5) pa je bila površina dela stavbe pred spremembo 13,1 m2 in površina dela stavbe po spremembi 26,2 m2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da sta B.B. in A.A. upravičeni osebi za vložitev zahteve za spremembo podatkov katastra stavb, saj sta solastnika dela stavbe. Zahtevi za spremembo površine stavbe in dela stavbe je bil priložen eleborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga je izdelal A. s.p. in ga potrdil odgovorni geodet C.C. Po tem, ko je v skladu z določbo prvega odstavka 95. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) preizkusila, ali elaborat spremembe podatkov katastra stavb vsebuje vse predpisane sestavine in ali podatki omogočajo vpis spremembe podatkov v kataster stavb, je zaključila, da je bil zahtevi priložen ustrezen elaborat, katerega vsebino predpisujeta ZEN in Pravilnik o vpisih v kataster stavb (v nadaljevanju Pravilnik). Zahteva za spremembo površine z dne 13. 9. 2016 izpolnjuje pogoje za evidentiranje sprememb podatkov katastra stavb v skladu z določili ZEN, zaradi česar je v skladu z določili petega odstavka 95. člena ZEN v povezavi s prvim odstavkom 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v skrajšanem ugotovitvenem postopku odločila, kot izhaja iz izreka.

2Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo, št. 3532-18/2017/2 z dne 19. 4. 2017, pritožbo tožeče stranke zoper odločbo prvostopenjskega organa kot neutemeljeno zavrnilo. V zvezi z ugovorom tožeče stranke, da naj bi bil njen podpis na zapisniku obravnave z dne 8. 8. 2016, ki ga je izdelalo podjetje A. s.p. iz ..., ponarejen, je navedlo, da je bila v stavbi št. 54 ponovno izmerjena površina dela stavbe št. 6, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je dejanska površina 26,2 m2 (kar pomeni, da je bila pri predhodnih meritvah površina izmerjena s korekcijskim faktorjem) in se zato posledično poveča površina cele stavbe št. 54. Postopek je bil voden le za spremembo dela stavbe v lasti A.A. in B.B. Po določbi tretjega odstavka 87. člena ZEN in 26. člena Pravilnika je namreč treba izkazati soglasje lastnikov delov stavb, katerih podatki se spreminjajo.

3Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo in odločbo upravnega organa druge stopnje ne strinja. V tožbi navaja, da pritožbeni organ ni upošteval navedb iz pritožbe, da je njen podpis na zapisniku obravnave z dne 8. 8. 2016, iz katerega izhaja, da naj bi z zapisnikom soglašala, ponarejen. Tožeča stranka meni, da je dokazala, da zapisnika z dne 8. 8. 2016 ni podpisala, saj je vložila kazensko ovadbo in o tem teče kazenski postopek. Obravnave se ni udeležila, zatrjuje tudi, da na obravnavo niti ni bila pravilno vabljena. To, da je bila vabljena na obravnavo, geodetsko podjetje ni izkazalo, z navedenim dejstvom pa se tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sploh nista ukvarjala, saj sta zmotno štela, da je tožeča stranka zapisnik podpisala in da je bila pravilno vabljena. Ker se tožeča stranka obravnave ni udeležila, bi moralo geodetsko podjetje za tožečo stranko dokazati, da je bila pravilno vabljena. Ker tega ni storilo, je podana kršitev 30. člena ZEN. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, tožena stranka pa naj ji povrne stroške postopka.

4Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5Prizadeti stranki A.A. in B.B. v odgovoru na tožbo prerekata tožbene navede tožeče stranke. Navajata, da sta leta 1995 kupila stanovanje v večstanovanjski hiši v k.o. ..., na naslovu ..., v stanovanjski stavbi št.... in del stavbe v pritličju. Stanovanje ima dejansko izmerjeno površino 26,2 m2. Na podlagi takrat veljavnih predpisov je bilo stanovanje evidentirano s korekcijskim faktorjem 0,50, kar pomeni, da je bila v zemljiško knjigo standardizirano vpisana površina 13,1 m2 (26,2 x 0,50=13,1). Podlaga takšni ureditvi je bil delilni načrt B. št. 12/95/S z dopolnitvijo pod št. 21/96/S iz meseca junija 1996. Glede tega je bila tudi sklenjena pravno formalna in veljavna pogodba o spremembi solastniških deležev na skupnih prostorih s št. pogodbe 02-301/IV-95. Ker v naravi dejansko stanje površine ni ustrezalo v zemljiški kataster vpisani površini, sta pričela s postopkom za vzpostavitev pravilnega dejanskega stanja v zemljiškem katastru. Geodet A., je izdelal elaborat na podlagi zapisnika obravnave z dne 8. avgusta 2016. Pri podpisu vseh sosedov pa je prišlo do nerodnosti, tako da na njem dejansko ni podpisa sosede C.C., kateri pa je bilo obrazloženo, da z navedenim geodetskim postopkom ni bilo poseženo v njeno premoženje in je zato njena zahteva po odpravi napadene odločbe neutemeljena.

6Ostale prizadete stranke (etažni lastniki stavbe št. 54) odgovora na tožbo niso podali.

K točki I izreka:

7Tožba ni utemeljena.

8Po določbi prvega odstavka 87. člena ZEN vloži zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb lastnik stavbe ali dela stavbe, imetnik stavbne pravice ali upravnik stavbe najpozneje v 30-tih dneh po izvedenih spremembah. Po določbi tretjega odstavka 87. člena ZEN mora geodetsko podjetje ali projektant v postopku izdelave elaborata spremembe podatkov katastra stavb opraviti obravnavo in lastniku dela stavbe, katerega podatek se spreminja, pokazati vsebino sprememb s primerjavo poteka v elaboratu spremembe podatkov katastra stavb in v naravi. Glede vabljenja, obveščanja in vodenja obravnave, se smiselno uporabljajo določbe od 30. do 32. člena ZEN.

9Iz upravnega spisa, predvsem pa iz elaborata za vpis spremembe v katastru nedvomno izhaja, da se sprememba površine nanaša na del stavbe št. ... k.o. ..., to je stanovanje v prvi etaži stavbe ... v ..., sicer v lasti prizadetih strank A.A. in B.B., ..., ..., kar izhaja tako iz tega elaborata kot tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 17. 5. 2017, ki ga je k tožbi priložila tožeča stranka in iz katerega nadalje izhaja neto tlorisna površina spornega dela stavbe 13,1 m2. Iz zapisnika glavne obravnave z dne 8. 8. 2016 je razvidno, da je bilo ugotovljeno, da je dejanska površina dela stavbe, ki je predmet vpisa spremembe, 26,2 m2, kar pomeni, da je bila pri predhodnih meritvah površina dela stavbe sicer enaka, izmerjena pa je bila z upoštevanjem korekcijskega faktorja 0,50. Iz elaborata za vpis sprememb stavbe v kataster stavb ter zapisnika glavne obravnave ne izhaja, da bi se dejanske površine ostalih delov stavbe spreminjale.

10Ob upoštevanju tretjega odstavka 87. člena ZEN, je bilo geodetsko podjetje A. s.p. dolžno v postopku izdaje elaborata spremembe podatkov katastra opraviti obravnavo le z lastnikom dela stavbe, katere podatek se spreminja, to je z A.A. in B.B., ki sta, kakor izhaja iz zapisnika obravnave, s spremembami površine dela stavbe št. 6 v stavbi št. 54 soglašala.

11Glede na to, da za spremembo vpisa v kataster stavb, ki je predmet tega upravnega spora, soglasje ostalih lastnikov stavbe, na katere ugotovljena sprememba površin ne vpliva, ni potrebno, so ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na spornost njenega podpisa na zapisniku glavne obravnave ter vabljenja na glavno obravnavo dne 8. 8. 2016, neupoštevni. Tožeča stranka je bila sicer pritegnjena v postopek skupaj z ostalimi lastniki stanovanj stavbe št. ..., ..., ..., vendar pa to še ne pomeni, da bi za spremembo površine dela stavbe št. 6 morala dati soglasje, saj se v tem postopku stanovanjske površine v njeni lasti ali solasti ne spreminjajo. Sodišče pri tem dodaja, da tožeča stranka tudi sicer v tožbi niti ne zatrjuje niti ne dokazuje, da bi se z izpodbijano odločbo kakorkoli spreminjale površine stavbe, ki so v njeni lasti ali solasti.

12Glede na navedeno, je po presoji sodišča odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita, zato se sodišče v ostalem delu sklicuje na razloge obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jih je dopolnil drugostopenjski organ in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Ker je torej sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu, je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, saj v tožbi predlagani dokazi za odločitev, ob upoštevanju stališča sodišča glede (nepotrebnega) soglasja tožeče stranke v postopku spremembe vpisa v katastru stavb, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), v ostalem delu pa dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožečo in toženo stranko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

14Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.