VSL Sklep II Kp 88860/2010

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojena se oprosti plačila sodne takse.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo prošnjo obsojene za izbris sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 88860/2010 z dne 11. 11. 2014, pravnomočne dne 13. 1. 2015 iz kazenske evidence, kot neutemeljeno.

2Zoper sklep se pritožuje obsojenkin zagovornik, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, podrejeno zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in predlaga, da se pritožbi ugodi in napadeni sklep spremeni tako, da se prošnji obsojenke za izbris obsodbe – sodbe naslovnega sodišča z dne 11. 11. 2014 opr. št. I K 88860/2010 ugodi in Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije kot organu, ki je pristojen za vodenje kazenske evidence, odredi izbris predmetne sodbe iz kazenske evidence, podrejeno pa, da se napadeni sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da sme sodišče v skladu z določbo 83. člena KZ-1 na prošnjo obsojenca odločiti, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence in da velja obsojenec za neobsojenega, če je potekla polovica z zakonom določenega roka, po poteku katerega se obsodba izbriše, če obsojenec v tem času ne stori novega kaznivega dejanja ter da sodišče pri odločanju o izbrisu upošteva vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe. Iz navedenega povzetka instituta sodne rehabilitacije izhaja, da sodišče ni obligirano ugoditi prošnji ob izpolnjenosti določenih pogojev, temveč gre za diskrecijsko pravico sodišča. Slednje pri odločanju o prošnji ugotavlja, ali je podana ena ali več takšnih okoliščin, ki so pomembne za izbris, ki pri individualnem obsojencu izbris opravičujejo oz. si ga zasluži v krajšem času, kot je sicer predviden za zakonsko rehabilitacijo.

5Torej v zvezi z zgoraj pojasnjenim je sodišče prve stopnje ocenilo, da obsojenkini prošnji ni mogoče ugoditi in jo je zavrnilo in takšno presojo sprejema tudi pritožbeno sodišče. Namreč nosilni argument, zaradi katerega je sodišče prve stopnje zavrnilo prošnjo za sodno rehabilitacijo, je narava in teža kaznivega dejanja, ki ga je storila obsojena in sicer je iz koristoljubnosti izkoristila zaupanje, ki ji je bilo dano s strani sodišča kot javni uslužbenki z dostopom do tajnih podatkov, katere je posedovala osebam, nad katerimi so se izvajali prikriti preiskovalni ukrepi.

6Zagovornik sicer zatrjuje, da je presoja sodišča prve stopnje zmotna, ter da ni upoštevalo njenega priznanja, obžalovanja, ter da je predčasno poravnala tudi vse svoje finančne obveznosti po sodbi, vendar pa tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na samo vsebino kaznivega dejanja, ki v konkretnem primeru pretehta in ne opravičuje predčasnega izbrisa obsodbe, slednje navajanje ne more pripeljati do spremembe odločitve sodišča prve stopnje. Na pravilno odločitev tudi ne vpliva zatrjevanje, da obsojena ni kršila režima hišnega zapora, napačna pa je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavljalo, da je obtožena dvakrat kršila hišni zapor, saj je sodišče prve stopnje v točki 4 zgolj povzelo dopis Policijske postaje ... medtem, ko v razlogih za zavrnitev prošnje, kršitve hišnega zapora, ki ni izkazana, pri svoji odločitvi ni upoštevalo. Drži, da sta državni tožilec in predsednica senata predlagala, da se prošnji ugodi, vendar pa senat pri svojem odločanju na omenjeni mnenji ni vezan.

7Tudi sicer pa pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da obsojena v prošnji za sodno rehabilitacijo ne v prvi ne v nadaljnjih dveh ni navedla upoštevnih razlogov za ugoditev prošnji, razen navajanja, da se ne more zaposliti, ker je beležena v kazenski evidenci, ob tem pa te trditve ni podkrepila oz. dokumentirala na način, da bi predložila dokumente, kje se namerava zaposliti oz. kam je vlagala prošnje za zaposlitev, ki jim ne bi bilo ugodeno iz razloga, ker je zabeležena v kazenski evidenci.

8Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika zavrnilo; obsojeno, ki je brez zaposlitve pa oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.