VSRS Sklep I R 10/2019

Predlog se zavrne.

1Tožnica je zoper toženca na krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kopru vložila tožbo za plačilo 9.613,16 EUR.

2V tožbi, ki je bila na pristojno sodišče vložena 8. 5. 2018, je tožnica predlagala tudi prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zunaj območja Višjega sodišča v Kopru. Utemeljuje, da je obravnavana odškodninska zadeva le nadaljevanje pravde, ki je na Okrajnem sodišču v Kopru potekala med tožnico, takrat v vlogi tožene stranke, in A., d. d., v vlogi tožeče stranke. Višjemu sodišču v Kopru očita arbitrarno sojenje, saj je ob prvem reševanju takratne tožničine pritožbe pritožbi ugodilo, ob ponovnem odločanju o pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo pa je izpodbijano sodbo potrdilo, čeprav, kot navaja, v obeh sodbah pripombe niso bile predmet obravnave. Meni, da je bilo Višje sodišče v Kopru pristransko, ker je vedelo, da revizija v predmetni zadevi ni bila dovoljena. Če bo v obravnavani zadevi o pritožbi odločalo Višje sodišče v Kopru, bo ravnalo enako, saj bi v nasprotnem primeru nehote priznalo svojo napako, storjeno pri sojenju v predhodni pravdi.

3Predlog ni utemeljen.

4Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5Tožnica razlogov smotrnosti, ki so primarni razlog za delegacijo pristojnosti, ne navaja. Iz njenega predloga je mogoče razbrati, da utemeljuje drug tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti. Uporaba instituta delegacije pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov je utemeljena zlasti, ko bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o neodvisnosti in nevtralnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil toženec v predhodni pravdi, ki je tekla med A., d. d., in tožnico (takrat v vlogi tožene stranke), imenovan za izvedenca finančne stroke z nalogo, da preveri pravilnost izračuna dolga, ki naj bi ga tožnica dolgovala A., d. d. Nadalje iz spisa izhaja, da je bila zaradi obremenjenosti koprskega sodišča obravnavana zadeva na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih s pristojnega sodišča v Kopru prenesena na Okrajno sodišče v Novi Gorici.

7Kot je mogoče razbrati iz predloga, tožnica pristranskosti ne očita pristojnemu prvostopenjskemu sodišču, ampak pritožbenemu sodišču. V tej fazi postopka še ni mogoče vedeti, kako se bo pravdni postopek odvijal na prvi stopnji, še manj, ali bo sploh nastopila potreba za vložitev pravnega sredstva zoper odločitev prvostopenjskega sodišča, o kateri bi moralo odločiti pritožbeno sodišče, ki naj bi bilo po prepričanju tožnice pristransko. Tak predlog za prenos krajevne pristojnosti je preuranjen in že iz tega razloga neutemeljen. Tudi sicer ni utemeljen, saj ne zadosti pravnemu standardu „drugega tehtnega razloga“ za delegacijo pristojnosti. Z uveljavljenimi razlogi tožnica namreč ne izkazuje dvoma v objektivno nepristranskost celotnega Višjega sodišča v Kopru.

8Ker navedbe predloga ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.