VSL Sklep II Kp 26180/2017

I. Pritožba pooblaščencev zasebnega tožilca A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Zasebni tožilec je dolžan plačati kot strošek pritožbenega postopka na 100,00 EUR odmerjeno sodno takso.

1Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru zagovornika obdolženega B. B. zoper nasprotno zasebno tožbo z dne 9. 6. 2018 (pravilno: 15. 6. 2017 - ta dan je bila nasprotna zasebna tožba oddana priporočeno na pošto) in nasprotne zasebne tožbe zoper obdolženega B. B. v smeri enaindvajsetih kaznivih dejanj razžalitve po prvem in četrtem odstavku 158. člena KZ-1 ni dopustilo ter kazenski postopek zoper obdolženega B. B. iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ustavilo. Na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženega B. B. in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika, bremenijo zasebnega tožilca A. A.

2Zoper sklep se pritožujejo pooblaščenci zasebnega tožilca A. A. zaradi kršitve kazenskega zakona in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagajo, da Višje sodišče v Ljubljani kot pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor obdolženega B. B. zoper nasprotno zasebno tožbo A. A. z dne 9. 6. 2017, opr. št. II K 56180/2017, zavrne kot neutemeljen in dopusti zasebno tožbo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in podatkov spisa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sicer odločilo pravilno, da nasprotne zasebne tožbe ni dopustilo, vendar pa iz napačnih razlogov.

5Pritožbeno sodišče se sicer strinja s presojo sodišča prve stopnje, da pri očitkih po nasprotni zasebni tožbi ne gre za kazniva dejanja razžalitve, hkrati pa ugotavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za nasprotno tožbo. Nasprotno tožbo sme obdolženec vložiti do konca glavne obravnave zoper tožilca, ki je razžalitev vrnil. Za vrnjeno razžalitev pa bi šlo, če bi zasebni tožilec B. B. (sedaj obdolženec) vrnil razžalitev obdolženemu A. (sedaj zasebnemu tožilcu) na način, da bi se odzval na komentarje A. A. v obdobju od marca 2014 do junija 2015, ki so predmet zasebne tožbe, ki jo je zoper obdolženega A. vložil zasebni tožilec B. Očitki po nasprotni zasebni tožbi pa so povzeti iz popravljene zasebne tožbe zasebnega tožilca B (sedaj obdolženega). Zaradi povedanega v predmetni zadevi ne gre za vrnjeno razžalitev in zato ne more biti vložena nasprotna tožba, zaradi česar bi sodišče prve stopnje lahko takšno nasprotno tožbo, iz navedenih razlogov, zavrglo.

6Kot še ugotavlja pritožbeno sodišče bi sicer šlo lahko za novo zasebno tožbo, vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da jo je zasebni tožilec A. A. vložil prepozno. Po določbi prvega odstavka 52. člena ZKP je treba za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na predlog ali na zasebno tožbo, predlog podati oziroma zasebno tožbo vložiti v treh mesecih od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca. Zasebni tožilec po nasprotni tožbi A. je nasprotno zasebno tožbo vložil 15. 6. 2017. Zasebni tožilec (sedaj obdolženec B. B. ) je zoper njega vložil zasebno tožbo že 11. 2. 2016 in že v tej osnovni zasebni tožbi je A. A. poimenoval kot obtoženca. A. A. je že omenjeno zasebno tožbo z dne 11. 2. 2016 prejel in zoper njo vložil tudi ugovor dne 25. 4. 2016, o katerem je odločal senat Okrožnega sodišča v Novem mestu dne 13. 2. 2017 ter vrnil zasebno tožbo zasebnemu tožilcu, da jo v roku treh dni popravi oziroma odpravi napake in pomanjkljivosti. Navedeno pa pomeni, da je nasprotna tožba A. A., vložena dne 15. 6. 2017, tudi če bi se štela kot nova zasebna tožba, vložena prepozno in sicer bistveno po izteku trimesečnega roka, od kar je zvedel za kaznivo dejanje in storilca.

7Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo pooblaščencev, v kateri vztrajajo, da gre za kaznivo dejanje razžalitve zasebnega tožilca, zavrnilo kot neutemeljeno in se do pritožbenih navedb, glede na razloge te odločbe, ne opredeljuje, saj so brezpredmetne.

8Ker zasebni tožilec s pritožbo ni uspel, mora kot strošek pritožbenega postopka plačati na 100,00 EUR odmerjeno sodno takso (tar. št. 7409 Zakona o sodnih taksah).