VSRS Sklep II DoR 160/2018
ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.160.2018Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Ker je naslovitev nepristojnega sodišča sestavni del uvoda predloga za dopustitev revizije, ki ga je sestavil odvetnik, vložitev pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnika.
Izrek
Predlog se zavrže.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe o odplačnem prenosu terjatve z dne 21. 1. 2013, ki sta jo sklenili pravdni stranki, in podredni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da ima predmet pogodbe o odplačnem prenosu terjatve z dne 21. 1. 2013, ki sta jo sklenili pravdni stranki, pravne napake, za katere je odstopnik vedel v času sklenitve pogodbe, zato se cena ustrezno zniža za 30.000,00 EUR.
2Višje sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.
3Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem ni navedel spornega pravnega vprašanja, kot to zahteva četrti odstavek 367.b Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Uveljavlja pa kršitev tožnikovih procesnih pravic, ker sodišče ni sledilo dokaznim predlogom za zaslišanje prič.
4Predlog je prepozen.
5Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367.b člena ZPP). Predlog za dopustitev revizije se vloži pri Vrhovnem sodišču (drugi odstavek 367.b člena ZPP). Tožnikov pooblaščenec, odvetnik S. D., je prejel odločbo sodišča druge stopnje 14. 3. 2018, zadnjega dne zakonskega roka (13. 4. 2018) pa je vložil predlog za dopustitev revizije pri nepristojnem Okrožnem sodišču v Mariboru. Tožnikov predlog, ki ga je vložil njegov pooblaščenec, je prispel k pristojnemu sodišču 26. 4. 2018, torej po izteku roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP. Zato bi se lahko štelo, da je bil predlog pravočasno vložen le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika (deseti odstavek 112. člena ZPP). Naslovitev nepristojnega Okrožnega sodišča v Mariboru je sestavni del uvoda predloga za dopustitev revizije, ki ga je sestavil odvetnik. Zato vložitve pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnika, ki bi pri sestavljanju vloge moral paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena.
6Prepozen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot prepozna revizija (primerjaj 377. člen ZPP), zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 6. 3. 2019Nazaj na vrh ↑