VSRS Sklep I Kr 10657/2015
ECLI:SI:VSRS:2019:I.KR.10657.2015Področje: kazensko procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–9▾
Jedro povzetek sodišča
Na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na določenem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Izrek
Predlog za prenos pristojnosti se zavrne.
Obrazložitev
A.
1Pred Višjim sodiščem v Kopru teče kazenski postopek zoper obtožene P. B. in druge, zaradi kaznivega dejanja po prvem in tretjem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in drugih.
2Predsednica Višjega sodišča v Kopru je podala predlog za prenos krajevne pristojnosti na podlagi ocene, da sodišče iz pravnih razlogov ne more odločati o pritožbi, torej na podlagi 34. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), saj sta bila iz odločanja o zadevi izločena dva sodnika in ni mogoče zagotoviti, da bi bil senat sestavljen iz sodnikov kazenskega oddelka. Posledično bi lahko prišlo do kršitve načela zbornega sojenja in pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, saj gre za zahtevno zadevo, vprašljiva bo strokovnost odločbe senata, v katerem bo večina (tudi predsednik senata) sestavljena iz sodnikov drugih oddelkov.
B.
3Višje sodišče v Kopru je prejelo v pritožbeno odločanje kazensko zadevo zoper obtožene P. B. in druge. P. B. je bila sodnica na preiskovalnem oddelku Okrožnega sodišča v Kopru in ker so bili v tej zadevi že izločeni vsi sodniki kazensko preiskovalnega oddelka Okrožnega sodišča v Kopru, je bila na predlog predsednika senata krajevna pristojnost za sojenje dne 28. oktobra 2015 prenesena na Okrožno sodišče v Novi Gorici. To sodišče je v zadevi razsodilo 19. junija 2017.
4Po prvem odstavku 34. člena lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo pristojno sodišče na svojem območju, če pristojno sodišče iz pravnih ali stvarnih razlogov ne more postopati.
5Po ustaljeni sodni praksi je krajevno pristojnost mogoče prenesti le izjemoma, če so za to podani tehtni razlogi, saj je določitev kriterijev za krajevno pristojnost v rokah zakonodajalca. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah1 tudi presodilo, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
6Predlagateljica navaja, da so razen enega iz sojenja izločeni vsi sodniki Višjega sodišča v Kopru, ki sodno oblast izvajajo na oddelku za kazensko sodstvo in prekrške. Ker gre za obširno in zahtevno kazensko zadevo, predlagateljica ocenjuje, da v primeru, da bi bil senat sestavljen iz sodnikov, ki s kazenskimi postopki nimajo izkušenj, ne bo zadoščeno strokovnosti pritožbenega odločanja in da je nastopila okoliščina, da sodišče iz pravnih razlogov ne more odločati o pritožbi.
7Na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na določenem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.2
8V zvezi z argumentom, izpostavljenim v predlogu, da gre za zahtevno kazensko zadevo, Vrhovno sodišče glede na opis kaznivih dejanj v izreku prvostopenjske sodbe ugotavlja, da bo poznavanje civilnega in gospodarskega prava pri presoji celo dobrodošlo.
9Vrhovno sodišče ugotavlja, da v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navedene okoliščine ne upravičujejo izjeme oziroma zatrjevana nezmožnost postopanja ni podana, zato ga je zavrnilo.
1 Na primer sklepi VSRS I Kr 32/2006, I Kr 38/2006, I Kr 93774/2010, I Kr 44/2018.
2 VSRS Sklep I Kr 4856/2016.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 4. 3. 2019Nazaj na vrh ↑