VSC Sklep II Ip 393/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom preneslo v izterjavo upniku terjatve, ki jih ima dolžnik iz kakršnihkoli naslovov do R. S., zarubljene s sklepom o izvršbi z dne 3. 5. 2018, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 5. 6. 2018. Ugotovilo je, da je bil sklep o izvršbi z rubežem vseh denarnih terjatev, ki jih ima dolžnik iz kakršnihkoli naslovov do R. S., 26. 5. 2018 vročen dolžnikovemu dolžniku in s tem je bil opravljen rubež terjatve. Upnik je v predlogu za izvršbo predlagal prenos terjatve.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je po veljavni zakonodaji in sodni praksi pogoj, da se dovoli tako rubež kot prenos terjatev, da terjatve sploh obstojijo. Prav tako morajo biti terjatve, ki se rubijo ali prenašajo, določene ali najmanj določljive. Določene ali določljive morajo biti zaradi možnosti, da se ugotovi njihov obseg, zapadlost, morebitne okoliščine (odložni pogoji, zastavne pravice in podobno) ter da se da na podlagi tega ugotoviti, ali so rubljive in prenosljive ter ali jih je mogoče s pripadki obračunavati. Prav tako mora biti naveden temelj terjatev. V danem primeru ni izpolnjen niti en od pogojev. Iz opisa terjatve, ki so predmet prenosa, izhaja, da so opisane pavšalno, nedoločno in brez zapadlosti. Prav tako terjatev ne obstoji in ni obstajala niti na dan izdaje sklepa. Neobstoječe terjatve ni mogoče prenašati ali z njo razpolagati. Prenos terjatve je ne le pojmovno nemogoč, temveč nedopusten, saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti tako, da bi se dalo razbrati z zakonom in sodno prakso predpisano vsebino (določnost ali določljivost terjatve).

3Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščeni odvetniški družbi s pozivom, odgovora ni vložil.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ne drži, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Ustrezno je obrazložen glede na zakonske zahteve za njegovo izdajo. Očitek bistvene kršitve pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podan.

6Na podlagi 115. člena ZIZ sme sodišče izdati sklep o prenosu terjatve šele, ko postane sklep o rubežu pravnomočen. Če je upnik predlagal, naj se dolžnikov dolžnik izjavi o terjatvi, na katero predlaga izvršbo, izda sodišče sklep o predlogu za prenos po izteku osmih dni od dneva, ko je bilo upniku vročeno obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika, če pa se dolžnik o terjatvi ni izjavil, pa po poteku roka, v katerem bi se moral izjaviti. To pomeni, da gre pri izdaji sklepa o prenosu terjatve za zgolj procesno-tehničen sklep in ob izdaji sodišče ne preverja obstoja ter višine izterjavane terjatve¹. Bistveno je zgolj, ali je izpolnjen zakonski pogoj za izdajo in sklep o prenosu je posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve². Da sklep o rubežu ne bi bil pravnomočen, dolžnik ne navaja. Sodišče prve stopnje je to ugotovilo ne le v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, temveč celo v izreku. Kolikor se pritožbene navedbe nanašajo na fazo dovolitve izvršbe z rubežem denarne terjatve, na vsebino predloga, v tej fazi, ko je sklep o izvršbi že pravnomočen, izvršilno sodišče ne more več preizkušati. Dolžnik bi jih moral podati v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Kolikor pa se pritožbene navedbe nanašajo na fazo prenosa terjatve in ali je upnik zarubil dovolj določeno ali vsaj določljivo terjatev (da bo vedel dolžnikovega dolžnika pozvati k izpolnitvi in kar je bistveno ali bo imel dovolj dokaznega gradiva za prisilno uveljavitev) ni predmet izpodbijanega sklepa, ampak morebitnih nadaljnjih postopkov, ki jih bo na podlagi izpodbijanega sklepa lahko vodil upnik zoper dolžnikovega dolžnika.

7V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

¹ Sklep VSM I Ip 323/2015.
² Sklepi VSC II Ip 132/2017, VSM I Ip 323/2015, VSL II Ip 4300/2010, VSC II Ip 711/2017.