VSM Sklep I Kr 3587/2019

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Mariboru.

1Predsednica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, okrožna sodnica P.Č., je dne 5. 2. 2019 podala predlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kpr 3587/2019, zoper osumljeno A.A., zaradi kaznivega dejanja izneverjenja po tretjem v zvezi z drugim in prvim odstavkom 215. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). V predlogu navaja, da je bila osumljena med leti 2000 in 2003 zaposlena kot okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, ki je organizacijska enota Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu in se tudi nahaja v isti stavbi, navedeno pa je okoliščina take narave, ki bi nedvomno lahko pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ustvarila upravičen dvom o nepristranskosti sojenja. Pred nastopom funkcije pa je bila pri tem sodišču tudi pripravnica in strokovna sodelavka, zato Višjemu sodišču predlaga, da za obravnavanje predmetne kazenske zadeve določi drugo pristojno sodišče s svojega območja.

2Predlog je utemeljen.

3Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je za to očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo videza nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP).

4Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča (prim. odločbo Vrhovnega sodišča I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 8/2007 z dne 3. 11. 2007, I Kr 36466/206 z dne 15. 12. 2016 ter številne druge) kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Zaupanja v integriteto sodnikov Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je bila osumljenka v preteklosti zaposlena na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu kot pripravnica, strokovna sodelavka in nazadnje kot sodnica. Vendar pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji videz nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, iz katere izhaja, da je potrebno v vsakem konkretnem primeru opraviti objektivni preizkus nepristranskosti sodišča. in sicer je potrebno presoditi, ali je odnos med sodniki in strankami postopka (v konkretnem primeru osumljenke) takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču (prim. odločbo Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015, Ghulyan proti Armeniji z dne 24. 1. 2019, ter tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018).

5V konkretni zadevi je bila osumljenka dlje časa zaposlena pri sodišču kot pripravnica, nato kot strokovna sodelavka, v letih 2000 do 2003 pa je bila zaposlena kot sodnica na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, ki je v skladu z določbo drugega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih organizacijska enota Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu in se nahaja v isti stavbi kot Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. Osumljenka je bila nato od leta 2003 do 2011 državna tožilka na Okrožnem državnem tožilstvu v Slovenj Gradcu, sedaj pa na območju Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu deluje kot odvetnica, kot to izhaja iz podatkov spisa, in se tako še naprej redno srečuje in sodeluje s sodniki tega sodišča. Navedene okoliščine tako predstavljajo tehten razlog, zaradi katerega bi lahko bil ustvarjen videz pristranskosti, če bi o zadevi odločal katerikoli sodnik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Ker ni zagotovljenega zunanjega videza nepristranskosti, je Višje sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 35. člena ZKP predlogu predsednice Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu ugodilo in odločilo, da se za odločanje v obravnavani zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrožno sodišče v Mariboru.

6Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).