UPRS Sodba IV U 116/2018-6

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prosilkino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Navedla je, da je bila prošnja vložena 28. 3. 2018 in dne 26. 4. 2018, po pozivu tožene stranke, dopolnjena še z izpolnjenim obrazcem BPP, št. 1 - družinski član in podatkom o uporabi dela nepremičnine za opravljanje poslovne dejavnosti. Tožena stranka je pri odločitvi upoštevala podatek, da je prosilka poročena z A.A. in da imata skupnega mladoletnega otroka, B.B.. Ob upoštevanju prvega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), se mož prosilke šteje za družinskega člana, katerega dohodki in premoženje se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja prosilkine družine. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi navedla podatke o stalnem prebivališču prosilke in njenega moža ter podatke, ki izhajajo iz izpisa seznama nepremičnin iz evidenc Geodetske uprave RS (v nadaljevanju GURS) ter izpiska iz zemljiške knjige, ki izkazujejo, da je prosilkin mož solastnik nepremičnine na naslovu ..., del stavbe št. 1127-1, k.o. ..., do 1/2, katere vrednost je ocenjena na 55.975,34 EUR. Navedene nepremičnine tožena stranka ni upoštevala, ker ima v njej A.A. prijavljeno stalno prebivališče (1. točka prvega odstavka 18. člena ZUPJS).

2Nadalje je bilo iz seznama nepremičnin iz evidenc GURS razvidno, da je prosilkin mož solastnik več delov stavbe večstanovanjske stavbe ..., do 322/2000, pri čemer je vrednost njegovega dela nepremičnin ocenjena na 104.744,61 EUR. Sodišče kot premoženja družine, v skladu s 5. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS, ni upoštevalo poslovnega prostora v k.o. ..., št. stavbe 1415-2, ki ga prosilkin mož uporablja pri opravljanju svoje dejavnosti, preostale nepremičnine na naslovu ..., v skupni vrednosti 88.624,66 EUR, pa je sodišče upoštevalo in zaključilo, da prosilka ob tako ugotovljenem premoženjskem stanju družine, ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev BPP.

3Tožnica v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da je tožena stranka podatke uporabila nepravilno in posledično zaradi nepravilne in zmotne ugotovitve premoženjskega stanja neutemeljeno zavrnila njeno prošnjo. Navaja, da je poročena in mati enega otroka in da nihče od družinskih članov ni prejemnik denarne socialne pomoči. Negativni dohodek iz dejavnosti moža znaša minus 21.287,33 EUR, njen dohodek iz delovnega razmerja pa na letni ravni znaša 5.017,49 EUR. Pojasnjuje, da je mož solastnik dela stanovanjske stavbe, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče (do ½), in lastnik poslovnega prostora v deležu 161/1000, v vrednosti 104.744,61 EUR, ki v naravi predstavlja en poslovni prostor in je namenjen izključno opravljanju poslovne dejavnosti. Sodišče lahko vpogleda v kupoprodajno pogodbo in ugotovi, kateri del stavbe je na njeni podlagi v izključnem lastništvu njenega moža, kar predstavlja edino nepremično premoženje, ki se nahaja v k.o. ..., parc. *66/1. Sama je lastnica stavbnega zemljišča v vrednosti 2.502,13 EUR in osebnega avta letnik 1998. Družinski člani nimajo prihrankov. Pojasnjuje rezultate izkaza poslovnega izida za poslovno leto 2017 in meni, da glede na vse navedene podatke znaša višina lastnega dohodka družine 971,65 EUR na mesec, kar pomeni 323,88 EUR na družinskega člana, torej izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

4Tožena stranka je poslala upravni spis, odgovora na tožbo ni podala.

5Tožba ni utemeljena.

6Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje, s katerim razpolaga prosilec in njegova družina. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona se BPP ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZUPJS in njegova vrednost dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (14.281,44 EUR).

7V postopku ni sporna višina dohodkov, ki jih prejemata tožnica in njen mož, sporna pa je ugotovitev toženke, da premoženje tožničinega moža, solastninski deleži na večstanovanjski stavbi v ... (1415-1, 1415-3, 1415-4, 1415-5,1415-6, 1415-7, 1415-8, 1415-9, 1415-10, 1415-11, 1415-12, vse k.o. ...), v skupni vrednosti 88.624,66 EUR, ki se upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega stanja družine, na podlagi določbe 17. in 18. člena ZUPJS, presega višino 14.281,44 EUR in se zato tožnici zaprošena BPP ne dodeli.

8Sodišče po vpogledu v listine predloženega upravnega spisa ugotavlja, da je toženka premoženjski položaj tožnice pravilno ugotavljala na podlagi določb ZSVarPre, v zvezi s 14. členom ZBPP in določbami ZUPJS. Pravilen je tudi njen zaključek, da ima tožničin mož po določbah ZSVarPre v (so)lasti tudi nepremičnine, ki se, upoštevaje določbo 17. člena ZUPJS, štejejo za premoženje tožnice, in da vrednost teh nepremičnin presega znesek 14.281,44 EUR. Podatek o vrednosti nepremičnin (88.624,66 EUR) je podatek o posplošeni vrednosti nepremičnin, parc. št. 1415-1, 1415-3, 1415-4, 1415-5,1415-6, 1415-7, 1415-8, 1415-9, 1415-10, 1415-11, 1415-12, vse k.o. ..., ki izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS, torej gre za podatek iz uradnih evidenc.

9Po presoji sodišča tožnica z navedbo, da je mož lastnik poslovnega prostora, kavarne-slaščičarne na ..., v deležu 161/1000, v vrednosti 104.744,61 EUR, ki v naravi predstavlja en poslovni prostor, namenjen opravljanju poslovne dejavnosti, in mož drugih nepremičnin, ki bi se nahajale na parc. št. *66/1 k.o. ..., nima, ni uspela izkazati drugačnega dejanskega stanja, kot ga je toženka uporabila pri odločitvi. Sklicevala se je sicer na kupoprodajno pogodbo, kjer naj bi bilo navedeno, kateri dela stavbe je v lasti njenega moža, vendar tega dokaza sodišču ni predložila. Presoja sodišča temelji tudi na podatku, da je toženka tožnico 29. 5. 2018 pozvala, naj natančno pojasni, katere nepremičnine, ki so v lasti moža, slednji uporablja pri opravljanju svoje dejavnosti kot poslovne prostore in v ta namen navede parcelno številko nepremičnine, identifikacijski znak stavbe oziroma njenega dela in katastrsko občino. Iz tožničine dopolnitve vloge z dne 4. 6. 2018 izhaja, da je nepremičnina, ki je v lasti moža, v obsegu 322/2000, ki jo uporablja za opravljanje dejavnosti, locirana na parc. št. *66/1, z delom stavbe 2 (številka poslovnega prostora 2) v k.o. .... Gre za podatek identičen s podatki iz uradnih evidenc GURS in ki ga je po presoji sodišča toženka pravilno štela kot premoženje, ki se v skladu z določbo 6. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS, ne upošteva. Na podlagi podatka iz dopolnitev vloge, pa je bila po presoji sodišča pravilna tudi nadaljnja ugotovitev toženke, ki je pri ugotavljanju premoženja, ki se upošteva, upoštevala nadaljnje podatke iz evidence GURS, ki izkazujejo, da je tožničin mož solastnik delov objekta na naslovu ..., št. 1415-1, 1415-3, 1415-4, 1415-5,1415-6, 1415-7, 1415-8, 1415-9, 1415-10, 1415-11, 1415-12, vse k.o. ..., v skupni vrednosti 88.624,66 EUR.

10Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.