UPRS Sodba I U 284/2018-7

Tožbi se ugodi in se odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 50/2018 z dne 29. 1. 2018 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč v zvezi z izrednim pravnim sredstvom – obnovo postopka – v dveh individualnih delovnih sporih zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, in sicer zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica v prošnji za brezplačno pravno pomoč ni navedla, da sta z možem solastnika nepremičnin v k.o. ..., ki se nahajajo na naslovu ... Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na to, da se pri ugotavljanju lastnega dohodka in premoženja prosilca oz. družine uporabljajo določbe 11. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Navaja, da se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 14.281,44 EUR (prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih). Nadalje navaja, da je tožena stranka vpogledala podatke, ki jih je pridobila po uradni dolžnosti, in pri tem ugotovila, da tožnica in njena družina živijo na naslovu ... in da je lastnik nepremičnine na tem naslovu tožničin mož. Glede na to, da tožnica z družino prebiva v hiši oziroma stanovanju, ki se nahaja na navedenem naslovu, se navedeno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju vrednosti premoženja prosilca in njegove družine. Pač pa se pri ugotavljanju premoženjskega stanja upošteva vrednost drugega premoženja oziroma nepremičnin, katerih lastnika oz. solastnika sta tožnica in njen mož. Iz podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije in rednega izpisa iz zemljiške knjige je razvidno, da sta tožnica in njen mož še solastnika (vsak do ½) nepremičnin oz. premoženja, ki se nahaja v k.o. ... na naslovu ..., katerih skupna vrednost znaša 112.950,00 EUR. Gre za nepremičnine, ki se upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožničine družine. Glede na navedeno tožena stranka zaključuje, da ima tožnica oz. njena družina premoženje, ki presega višino 14.281,44 EUR, do katere je še mogoče tožnici odobriti brezplačno pravno pomoč, in je bila iz tega razloga njena prošnja zavrnjena.

2Tožnica se v tožbi sklicuje na to, da je bila v tem koledarskem letu na istem sodišču že večkrat upravičena do brezplačne pravne pomoči. Nepravilne in zmotne so navedbe tožene stranke, da je tožnica še solastnica stanovanja na naslovu ... Ni več soimetnica lastninske pravice na podlagi sodbe ˝št. 2235/2013˝, ki je pravnomočna. Tožena stranka bi morala to preveriti. Če sprememba pri vpisu v zemljiški knjigi še ni bila opravljena po pol leta, pa bremena za to ne more in ne sme nositi tožnica. Tožena stranka bi morala po uradni dolžnosti ugotoviti in preveriti dejstva, na katera se nepravilno sklicuje v izpodbijani odločbi. Tožena stranka sploh ni opravila izračuna mesečnega prihodka na družinskega člana. Ker je bila v zemljiški knjigi, na katero se sklicuje tožena stranka v izpodbijani odločbi, vpisana osebna neodplačna dosmrtna služnost na tretjo osebo, ki ni družinski član, to pomeni, da tožnica in njeni družinski člani tudi pred pravnomočnostjo zgoraj navedene sodbe niso imeli razpolagalne sposobnosti. Premoženje tožnice ne presega zneska 14.281,44 EUR. Tožena stranka bi morala tožnico pozvati, da svojo vlogo v zakonskem roku dopolni, pri čemer je ni pozvala na dopolnitev v zvezi s stanovanjem na naslovu ... Pri postopkih dodeljevanja brezplačne pravne pomoči ne gre za skrajšani ugotovitveni postopek in bi bilo potrebno odločiti v posebnem ugotovitvenem postopku. Na podlagi enakega finančnega stanja, kot ga ima danes, je tožena stranka odobrila že štiri brezplačne pravne pomoči, v predmetnem postopku pa namiguje celo na lažno prikazovanje podatkov. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter ugodi njeni vlogi za brezplačno pravno pomoč.

3Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da ne držijo navedbe, da tožnica ni bila pozvana, da se opredeli do lastništva nepremičnin na naslovu ... Pri tem se sklicuje na odločitev v zadevi št. Bpp 560/2017, kjer je tožena stranka tožnico obvestila tudi o tem, da iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da sta ona in njen mož solastnika navedenih nepremičnin, pa se tožnica o tem ni izrekla. Čeprav je bila tožnici že večkrat odobrena brezplačna pravna pomoč, pa to še ne pomeni, da zgolj zaradi tega izpolnjuje materialne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zadeva, ki se je vodila pred Višjim sodiščem v Ljubljani pod št. I Cp 1951/2017, ki se nanaša na oprostitev sodnih taks, pa ni relevantna za navedeni postopek, saj se nanaša zgolj na navedeno konkretno zadevo. V zvezi z zatrjevanjem tožnice, da z omenjeno nepremičnino ne more razpolagati, ker da je obremenjena s pravico tretje osebe, pa tožena stranka navaja, da je pravni standard „možnost razpolaganja“ treba razumeti v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki imetniku premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni ali se ji odpove, kot tudi da to premoženje na drugačen poslovno pravni način unovči in si tako zagotovi lastna sredstva. Če je vknjižena pravica dosmrtnega užitka v korist tretje osebe, to ni ovira, da tožnica oz. njen mož ne mogla razpolagati s solastnim deležem na tej nepremičnini. Poleg sta tožnica in njen mož tudi lastnika garaže, ki se nahaja na naslovu ... in če se k temu prišteje še vrednost lastniškega deleža njenega moža v podjetju X. d.o.o. v višini 7.500,00 EUR, potem tožnica tudi v tem primeru ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4Tožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker vrednost njenega premoženja in premoženja družinskih članov presega cenzus za pridobitev brezplačne pravne pomoči, ki je ob odločanju znašal 14.281,44 EUR. Med strankama je sporno vprašanje, ali je tožena stranka pri ugotavljanju vrednosti premoženja ravnala pravilno, ko je upoštevala tudi stanovanje in garažo na naslovu ..., saj tožnica lastništvo na tej nepremičnini zanika.

6Tožena stranka je v navedeni zadevi odločala v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj je o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoč, katero je prejela dne 25. 1. 2018, odločila že z odločbo z dne 29. 1. 2018, pri čemer je pri svoji odločitvi upoštevala podatke iz uradnih evidenc v zvezi z spornim lastništvom nepremičnine na naslovu ..., ki se po njenem mnenju ne skladajo z tožničino navedbo v prošnji, da ni lastnica druge nepremičnine. Pri tem pa tožena stranka tožnici pred izdajo odločbe ni dala možnosti, da se izjasni do teh njenih očitkov, češ da je tožnica hkrati z možem tudi solastnica nepremičnine, v kateri ne živi. Skladno z tretjim odstavkom 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZUP je namreč treba, preden se izda odločba, strankam dati možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V skladu s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP se vsakem primeru šteje, da je šlo za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

7Po mnenju sodišča niso bili podani pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj v primeru, če trditve stranke na obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči niso skladne z podatki v uradnih evidencah, to pomeni, da obstaja odprto vprašanje, kakšno je resnično dejansko stanje in je zato po presoji sodišča mogoče o strankini vlogi odločiti šele v primeru, če se ji da predhodno možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

8Tožena stranka se sicer v odgovoru na tožbo sklicuje na to, da je v drugi zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči (Bpp 560/2017) isti tožnici bila dana možnost, da se izjasni o okoliščinah glede njenega in moževega solastništva na navedenem stanovanju in garaži. Vendar pa, ker po navedbah tožene stranke v navedeni zadevi tožnica te možnosti v postopku pred izdajo odločbe ni izkoristila, se je po presoji sodišča tožena stranka tedaj smela zanesti na podatke v zemljiški knjigi. Enako velja tudi za zadevo, ki se je pri tukajšnjem sodišču vodila pod št. I U 2821/2017 in na katero se tožena stranka sklicuje v odgovoru na tožbo. V obravnavani zadevi pa se tožena stranka ne more sklicevati na drug upravni postopek, saj bi lahko le v primeru, če bi tožnici bila dana možnost, da se o tem izjasni, v tej zadevi to možnost lahko izkoristila. Vsak upravni postopek je treba obravnavati ločeno glede na okoliščine posameznega primera.

9Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje tudi na lastniški delež tožničinega moža v podjetju X. d.o.o. v višini 7.500,00 EUR, pri čemer pa pri izpodbijani odločbi tega ni navedla kot razlog za zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč. V kolikor tožena stranka meni, da je tudi to premoženja po njenem mnenju ovira za dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi morala pred izdajo odločbe tudi glede tega dati tožnici možnost, da se o tem izjasni.

10Glede na vse navedeno je bila obravnavanem primeru storjena bistvena kršitev določb postopka, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka dati pred odločitvijo tožnici možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki se zdijo toženi stranki sporne v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči. Ker je sodišče odločbo odpravilo že iz procesnih razlogov, se do vseh preostalih navedb strank v postopku ni posebej opredeljevalo. Sodišče je v skladu z prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

11Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah v postopkih dodelitve brezplačne pravne pomoči takse ne plača.