VSL Sodba IV Cp 2026/2018

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za znižanje preživnine, določene v sklepu IV P 228/2016 z dne 2. 11. 2016, in sicer z zneska 250,00 EUR na 100,00 EUR (I. točka izreka). Tožniku je bilo naloženo povračilo toženčevih pravdnih stroškov v višini 519,77 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Pritožnik odločitve prvega sodišča ne sprejema in v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Opozarja na napačno ugotovljeno dejansko stanje glede bistvenih vprašanj postopka. Zaključek sodišča, da je imel možnost vplivanja na prenehanje delovnega razmerja, je zmoten. Sporazum o prenehanju delovnega razmerja predstavlja formalno ureditev dejanske odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na katero tožnik ni imel nobenega vpliva. Družbeniki so mu jasno povedali, da mu bo delovno razmerje prenehalo. Ker je z njimi korektno sodeloval, je njihovo zahtevo sprejel. Zavod za zaposlovanje mu ni nikoli priznal pravice do nadomestila za primer brezposelnosti, zato je zaključek sodišča, da je s svojim dejanjem preprečil izplačilo nadomestila, povsem napačen. Ugovarja zaključku sodišča, da je družba A., d. o. o. dobro poslovala. Velja ravno nasprotno. Dokapitalizacija družbe je bila posledica slabega poslovanja. Njegova zmožnost plačevanja preživnine nima zveze z okoliščino, da je družba A., d. o. o. kupila nepremičnino. Gre za sredstva gospodarske družbe, ki je v lasti tujih investitorjev. V zvezi z nakazilom zneska v višini 41.000,00 EUR pritožnik pojasnjuje, da predstavlja plačilo njegovih obveznosti. Zaradi groženj je moral ta denar dobiti in ga vrniti, sicer bi bilo lahko ogroženo njegovo premoženje in zdravje.

Prenos poslovnega deleža v družbi B., d. o. o. nima zveze z možnostjo plačevanja preživnine. Nikakor ne gre za uspešno družbo, saj je bila ustanovljena za izvedbo enega gradbenega posla v Belgiji, investitor pa računa še ni plačal. Za delo direktorja v tej družbi plačila ne prejema. Podobno velja tudi za delo v družbi C., d. o. o.

Napačno je bilo ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z njegovimi prošnjami za delo. Trditve v zvezi s tem so ostale neprerekane, zato bi jim sodišče moralo slediti. Pritožbi prilaga izpis seznama prošenj za delo.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Pritožba je bila vročena v odgovor tožencu, ki pa se nanjo ni odzval.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pri odločanju o zahtevi za znižanje preživnine (132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR) je treba upoštevati temeljno vodilo iz 129.a člena tega zakona o določitvi preživnine po potrebah upravičenca ter zmožnostih zavezanca, vse v skladu z najboljšim interesom otroka (3. člen Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah)¹. Na podlagi 132. člena ZZZDR lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Pogoj za utemeljenost takšnega zahtevka je sprememba okoliščin – bodisi na strani otroka bodisi na strani staršev. Preživninska obveznost je naravna in strogo osebna obveznost staršev. Zavezanec za preživninsko obveznost mora poiskati in izkoristiti vse danosti, da tej obveznosti zadosti.

6Pritožbeno sodišče v celoti sledi prepričljivi ugotovitvi prvega sodišča o neobstoju spremenjenih okoliščin tako na strani preživninskega upravičenca kot tudi zavezanca. Dokazna ocena prvega sodišča je logična in življenjsko prepričljiva ter napravljena v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP. Pritožba ne ponudi ničesar, kar bi vzbudilo dvom v pravilnost ugotovitev prvega sodišča.

7Dejstveni substrat, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje gradilo svojo odločitev, tvorijo naslednje ugotovitve:

- pravdni stranki sta 2. 11. 2016 sklenili dogovor o preživnini, v skladu s katerim se je tožnik zavezal plačevati mesečno preživnino v višini 250,00 EUR;

- tožnikovi dohodki so bili v času vložitve tožbe (15. 6. 2017) povsem enaki dohodkom v času sklepanja dogovora 2. 11. 2016;

- tožnikova brezposelnost je le navidezna, ker je še vedno pogodbeni direktor v družbah A., d. o. o., B., d. o. o. ter C., d. o. o.;

- tožnik ima v tujini odprt bančni račun, na katerem ima denarna sredstva;

- tožnikovo osebno poroštvo je obstajalo že v času sklepanja dogovora o preživnini 2. 11. 2016;

- toženčeve preživninske potrebe se niso zmanjšale.

8Pritožbeni očitek v zvezi z oceno delovanja družbe A., d. o. o. ne vzbuja nikakršnega dvoma v pravilnost zaključkov prvega sodišča. Okoliščine glede dokapitalizacije predmetne družbe na sprejeto odločitev nimajo pomembnega vpliva. Pritožbena teza, da je dokapitalizacija družbe praviloma posledica slabega poslovanja, je sicer pravilna. Vendar pa slabo poslovanje ni edini razlog za dokapitalizacijo. Okoliščine v zvezi s poslovanjem predmetne družbe niti niso bistvene. Tožnik namreč opravlja funkcijo direktorja še v dveh drugih družbah, zato je moč pritrditi razlogovanju prvega sodišča, da je njegova brezposelnost zgolj navidezna. S sklicevanjem na brezplačno opravljanje funkcij direktorja tožnik ne more uspeti, kot mu je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo že prvo sodišče. Tožnik je zaradi preživljanja otroka dolžan v polnosti izkoristiti svoj potencial in primarno poskrbeti za otrokove potrebe. Celoten sklop okoliščin, ki jih je izpostavilo prvo sodišče (prenos poslovnih deležev na sina in izvenzakonsko partnerko, nakazilo 41.000,00 EUR družbi A., d. o. o., sporazumno prenehanje delovnega razmerja v družbi A., d. o. o., brezplačno opravljanje funkcije direktorja v več družbah), tudi po oceni pritožbenega sodišča nakazuje tožnikovo izogibanje plačevanju dogovorjenih preživninskih obveznosti. Pritožbena zatrjevanja v zvezi z izplačilom zneska v višini 41.000,00 EUR ter prenosi poslovnih deležev v družbah predstavljajo pritožbeno novoto, tožnik pa zanje ni predlagal/predložil nikakršnih dokazov. Ustreznih trditev o aktivnem iskanju zaposlitve v postopku na prvi stopnji ni podal, izpovedba pa ni namenjena nadomeščanju izostale trditvene podlage. Izpis seznama prošenj z internetne strani, ki je poleg tega še pritožbena novota, na odločitev nima vpliva. Tožnik na pristojnem zavodu za zaposlovanje ni prijavljen kot aktivni iskalec zaposlitve, funkcijo direktorja opravlja v več družbah, zato je prepričljiv zaključek prvega sodišča, da je njegova brezposelnost zgolj navidezna. Črno-bela fotografija vile, v kateri tožnik živi, ne predstavlja relevantnega dokaza o njeni vrednosti. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je nenavadno, da tožnik kljub odpovedi zaposlitve v družbi A., d. o. o. prebiva v 400.000,00 EUR vredni nepremičnini, za katero najemnine ne plačuje. Če bi res šlo le za ruševino, kot želi v pritožbi prikazati tožnik, prodajna cena v letu 2017 ne bi znašala 400.000,00 EUR (priloga B7).

9Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

¹ Primerjaj II Ips 970/2007.