VSC Sklep Cpg 159/2018

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 331/2016 z dne 5. 4. 2018 izreklo: ″I. Tožena stranka A. M., servis in trgovina, d.o.o., ..., MŠ ..., je dolžna priznati tožeči stranki D., d.d., ..., MŠ ..., da je upravičena zahtevati poplačilo zneska 53.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 31. 5. 2016 dalje do plačila ter dopustiti poplačilo te terjatve z izvršbo v vrstnem redu hipoteke ID pravice 13337... na njeno zastavljeno nepremičnino posamezni del št. 31 v stavbi št. 4374 k.o.... - ..., ID znak ..., vse to v roku 15 dni. II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 1.267,92 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka dalje do plačila.″

2Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja: (-) da med pravdnima strankama ni sporno, da je Banka, na tožečo stranko na podlagi Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju ZUKSB) prenesla svoje terjatve do družbe V. d.d. s Pogodbo o potrditvi odstopa, sklenjeno dne 3. 2. 2015 med tožečo stranko in Banko, iz katere izhaja, da je Banka na tožečo stranko prenesla terjatve, vključno z vsemi povezanimi stranskimi pravicami, in sicer tudi po Kreditni pogodbi reg. št. 40L400148, sklenjeni dne 20. 7. 2004 med Banko in glavnim dolžnikom; (-) da tožena stranka ni prerekala navedb, da je banka kot kreditodajalec dala glavnemu dolžniku kot kreditojemalcu kratkoročni kredit v višini 157.000.000,00 SIT, z nespremenljivo obrestno mero 6,80 % letno, z rokom vračila do 19. 7. 2005 in da je k navedeni kreditni pogodbi bilo sklenjenih štirinajst dodatkov, s katerimi se je spreminjala obrestna mera in rok vračil, pri čemer je bil z Dodatkom št. 14 z dne 11. 6. 2010 dogovorjen skrajni rok vračila na 2. 9. 2010; (-) da ni sporno da je kredit po Kreditni pogodbi bil na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve in ustanovitve hipoteke, opr. št. SV-400/04 z dne 23. 7. 2004, notarja A. R. iz ..., zavarovan z vknjižbo hipoteke v višini 157.000.000,00 SIT, in sicer pri nepremičnini par. št. 3551, takrat vpisani v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v V., pri vl. št. 3.., k.o. V., na zemljišču pa je bil zgrajen stanovanjski blok in je bila oblikovana etažna lastnina, hipoteka je prešla na posamezne dele stanovanjskega bloka, med ostalimi tudi na posamezni del št. 31 v stavbi št. 4374 k.o...., ID znak: ..., hipoteka je vknjižena pod ID pravice/zaznambe: 13337... in je začela učinkovati dne 27. 1. 2005, z dnem 14. 10. 2010 pa je začela učinkovati vknjižba lastninske pravice na navedenem posameznem delu stavbe v korist tožene stranke (priloga A20); (-) da toženec ni prerekal navedb, da glavni dolžnik svojih obveznosti iz naslova kreditne pogodbe ob zapadlosti ni v celoti odplačal ter da so bile terjatve iz naslova kreditne pogodbe prijavljene v stečajni postopek, ki se nad glavnim dolžnikom vodijo pred Okrožnim sodiščem v Celju pod St 1392/2010, ter so bile v celoti priznane, nadalje tožena ni prerekala, da znaša stanje terjatev na dan 9. 5. 2016 257.192,96 EUR (glavnica 165.322,82 EUR, zapadle redne obresti 11.195,76 EUR, zamudne obresti 80.674,38 EUR); (-) da toženka ni bila tista, ki je zastavila predmetne nepremičnine, saj je kupno in prodajno pogodbo S - 028/04 sklenila dne 7. 10. 2004 in ker je toženka obveznosti iz prodajne pogodbe v celoti izpolnila, ji je V. d.d. kot prodajalec dne 24. 2. 2005 izdal zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo notarsko overjeno 6.7.2005 (listina B 4); (-) da je hipoteka vknjižena pod ID pravice/zaznambe: 13337... in je začela učinkovati 27. 1. 2005, zato je V. d.d. kot prodajalec na toženo stranko lahko prenesel le s hipoteko obremenjeno nepremičnino, saj je v času ustanovitve hipoteke bil imetnik lastninske pravice na obravnavani nepremičnini še vedno prodajalec (V. d.d.), lastninska pravica pa je na toženo stranko prešla šele po realizaciji razpolagalnega pravnega posla, ko je bil na podlagi overjenega zemljiškoknjižnega dovolila dne 14. 10. 2010 predlagan vpis v zemljiško knjigo; (-) da je glede na ugotovljeno tožena stranka hipotekama dolžnica, ker je zemljiškoknjižna lastnica z hipoteko obremenjenih nepremičnin, tožnica pa je hipotekama upnica in je upravičena zahtevati, da je toženka dolžna priznati, da je tožnica upravičena zahtevati poplačilo svoje terjatve iz zastavljenih nepremičnin in dopustiti poplačilo tožničine terjatve z izvršbo na te nepremičnine,vse skladno z določbo 153. člena Stvarno pravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ); (-) da dejstvo, da so bile ostalim lastnikom izdane izbrisne pobotnice, na konkreten postopek ne vpliva, saj bi lahko tožena stranka, v kolikor bi menila, da je tudi njej potrebno izdati izbrisno pobotnico, to zahtevala z ustrezno tožbo od pravnega prednika tožeče stranke v skladu s drugim odstavkom 154. člena SPZ; (-) da hipoteka z ID pravice 13337... pri nepremičnini z ID znakom ... ni ugasnila (zastarala), ker je tožeča stranka svojo terjatev priglasila v stečajnem postopku, ki je bila v končnem seznamu priznana in je s tem zastaranje tako terjatve tožeče stranke kot tudi hipoteke pretrgano in zastaranje ni nastopilo; (-) da za toženo stranko ni bilo sporno, da celotna stanje terjatev po kreditni pogodbi na dan 9. 5. 2016 znaša skupaj 257.192,96 EUR, tožeča stranka pa je zaradi ekonomičnosti zahtevala zgolj poplačilo dela terjatve - glavnice v višini 53.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje, saj vrednost zastavljenih nepremičnin ne presega tega zneska. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen.

3Zoper to sodbo je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prav in bistvene kršitve določil postopka po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa predlaga, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4Tožena stranka priglaša stroške pritožbe.

5Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

6Tožeča stranka meni, da je izpodbijana sodba v celoti pravilna in zakonita in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

7Tožeča stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

8Pritožba je utemeljena.

9Pritožba povzema, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku prebralo listine, ki sta jih v spis vložili obe pravdni stranki, zavrnilo pa je dokaz z (i)zaslišanjem zakonitega zastopnika toženke D. M., (ii)z zaslišanjem prič S. G. in H. T., kar je predlagala toženka in (iii)pribavo listin in uradnih poizvedb, ki jih je predlagala toženka v odgovoru na tožbo in nadaljnjih vlogah. Toženka je v postopku pred sodiščem zavrnitev njenih dokazanih predlogov pravočasno grajala in uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je zavrnitev dokaznega predloga po zaslišanju zakonitega zastopnika toženke utemeljilo z navedbo, da zaradi zakonske domneve o publiciteti vpisov v zemljiško knjigo njegovo zaslišanje ni bilo relevantno, ni pa pojasnilo, zakaj je zavrnilo toženkin dokazni predlog z zaslišanjem prič S. G. in H. T., medtem ko je dokazne predloge na pribavo listin in vpogled v zgodovinski z.k. izpisek ter na predložitev izbrisnih pobotnic in ostalih listin ter dokumentacije zavrnilo s skopim pojasnilom (ki ne pove ničesar), da to ni bilo relevantno za postopek, zakaj pa ni bilo relevantno, pa sodišče ni pojasnilo.

10Pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da toženka ni prerekala, da glavni dolžnik svojih obveznosti iz naslova kreditne pogodbe ob zapadlosti ni v celoti odplačal in da znaša stanje terjatev na dan 9.5.2106 257.192,96 EUR (glavnica, zapadle redne obresti in zamudne obresti). Ta navedba je protispisna, kar predstavlja pritožbeni razlog po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka je že v odgovoru na tožbo trdila drugače, predvsem pa je toženka v četrti pripravljalni vlogi z dne 12. 2. 2018 izrecno trdila, da je bil s sporno hipoteko zavarovani kredit že zdavnaj poravnan in povrnjen pravnemu predniku tožnice, to je Banka, ker je to bil pogoj za odobritev naslednjega kredita za izgradnjo objekta C. ... in v dokaz teh trditev je toženka predlagala zaslišanje direktorice družbe V. d.d. v času, ko je ta pri Banki najemala oba kredita. S tem, ko je sodišče neobrazloženo zavrnilo dokazne predloge toženke za ugotovitev odločilnih dejstev, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče bi moralo (i)izvesti dokaze, ki jih je toženka predlagala za ugotovitev odločilnih dejstev ali (ii)dokazni predlog obrazloženo zavrniti. Nič od tega sodišče ni naredilo. Ker sodišče ni zaslišalo predlagane priče H. T. glede trditve o poplačilu s hipoteko zavarovanega kredita in je glede tega dejstva kljub nasprotni trditvi toženke sledilo trditvam tožnice, je podan tudi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

11Pritožba še meni, da se kljub dejstvu, da je tožeča stranka vsem etažnim lastnikom, razen trem, izdala izbrisne pobotnice, sodišču prve stopnje ni zdelo potrebno in pomembno vseh teh okoliščin in trditev raziskati in nato pojasniti ali so za odločitev relevantna ali ne. Ker sodišče ni izvedlo dokazov, s katerimi bi ugotavljalo obstoj navedenih dejstev, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in posledično zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

12Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da za toženo stranko ni bilo sporno, da tožeča stranka ima terjatev iz naslova kreditne pogodbe št. 40L400148, sklenjene dne 20. 7. 2004 med Banko in V. d.d. v znesku 257.192,96 EUR , saj je očitno sodišče prve stopnje spregledalo trditve tožene stranke, da če držijo navedbe tožeče stranke, da je ta izdajala izbrisne pobotnice vsem etažnim lastnikom, ki so kupnino plačevali direktno banki, potem bi jo morala tudi toženi stranki, ki jo je plačala s pogodbeno dogovorjeno kompenzacijo, predvsem pa je tožena stranka, kot pravilno navaja v pritožbi, v vlogi z dne 12. 2. 2018 (listna številka 48 spisa) trdila, da je kredit, iz katerega naj bi izhajala s hipoteko zavarovana terjatev, poplačal že kreditojemalec V. d.d.

13Ob zmotnih zaključkih, da za toženo stranko ni bil sporen obstoj terjatve in posledično seveda obstoj hipoteke, je sodišče prve stopnje toženo stranko prikrajšalo v pravici do polne izjasnitve v postopku in storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko ni izvedlo po toženi stranki predlaganih dokazov za ugotavljanje teh odločilnih dejstev in je takšna kršitev bila storjena tudi s tem, ko se do določenih dokaznih predlogov sploh ni opredelilo.

14Prav ima pritožba, da je zaradi neizvedbe dokazov, za katere tožena stranka zatrjuje, da bodo potrdili, da je kreditna obveznost prenehala, posledično pa hipoteka na toženčevi nepremičnini, sodišče prve stopnje (zaenkrat) zmotno in nepopolno ugotovilo tudi dejansko stanje.

15Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje (354. člen ZPP), saj o zadevi ne more samo odločiti, ker bi pravdni stranki prikrajšalo v pravici do pritožbe (25. člen Ustave RS), ker ugotovljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka lahko odpravi le sodišče prve stopnje, ki se do odločilnih dokaznih predlogov še sploh ni opredelilo ali pa jih je zavrnilo, ker je napačno menilo, da določena dejstva med pravdnima strankama niso sporna, za presojo sporne zadeve pa je pravilna opredelitev do neizvedenih dokaznih predlogov ali spregledanih dokaznih predlogov bistvena in tudi vpliva na pravilno in popolno ugotovitve dejanskega stanja, poleg tega pa strankama ne bo kršena pravica do sojenja v razumnih rokih.

16Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

17V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka in predvsem pravilno ugotoviti dejansko stanje glede odločilnih okoliščin v tej pravdni zadevi, tako da bo moralo zlasti ugotoviti ali drži zatrjevanje tožeče stranke, da je kreditno terjatev prijavila v stečajnem postopku nad Vegrad d.d. in ali je prijavila ločitveno pravico ter ali sta ji bila terjatev in ločitvena pravica priznani, ter v kakšni višini ji je bila, če ji je bila priznana terjatev, ker tožena stranka zatrjuje, da naj kreditna obveznost ne bi več obstajala in predvsem izvesti dokaze v smeri zatrjevanj o izbrisu hipotek tudi lastnikom stanovanj, ki so le te poplačevali prodajalcu (V. d.d.) s kompenzacijami, nato pa na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabiti materialno pravo.

PRAVNI POUK:

″Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (pritožba je nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, slednji pa se glasita:1. navedba sodbe(sklepa), zoper katero se vlaga; 4. podpis pritožnika), jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.″