VSL Sodba I Cpg 867/2018

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) ugotovilo, da ne obstoji terjatev tožene stranke za plačilo 66.766,82 EUR in da ne obstoji ločitvena pravica za zavarovanje te terjatve ter (II.) toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne stroške postopka v višini 3.539,94 EUR v roku 15 dni od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka in predlagala, da višje sodišče sodbo spremeni tako, da je tožeča stranka sama dolžna nositi svoje pravdne stroške, podrejeno pa, da določi delež, do katerega je tožena stranka dolžna nositi stroške tožeče stranke, ali pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP.

6Pritožnica (tožena stranka) navaja, da se pritožuje zoper sodbo v celoti, čeprav konkretnih pritožbenih razlogov glede izpodbijane I. točke izreka ne navaja. Zato je višje sodišče v tem delu sodbo preizkusilo le v obsegu iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Sodba sodišča prve stopnje je v tem delu pravilna, pravilna pa je tudi odločitev o stroških postopka.

7Nesporna in pravno pomembna dejstva so naslednja:

- tožeča stranka je bila zastavni dolžnik za terjatev, ki jo je imela pritožnica do dolžnika A. V. (ki ni stranka tega postopka);

- pritožničina terjatev in ločitvena pravica se je v stečajnem postopku nad tožečo štela za prijavljeno na podlagi pravila iz 1. točke drugega odstavka 298.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Upravitelj je terjatev in ločitveno pravico vnesel v dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev z dne 22. 6. 2016 ter oboje prerekal. Dne 24. 8. 2016 je bil izdan sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic v stečajnem postopku nad tožečo stranko;

- 30-dnevni rok za vložitev tožbe za ugotovitev neobstoja terjatve in neobstoja ločitvene pravice se je iztekel 24. 9. 2016. Upravitelj je 2. 9. 2016 pritožnico obvestil o sklepu o preizkusu terjatev in jo pozval k izdaji izbrisne pobotnice. Pritožnica je obvestilo prejela 5. 9. 2016. Upravitelj je tožbo vložil 21. 9. 2016;

- pritožnica je dolžniku (A. V.) 19. 9. 2016 izdala izbrisno pobotnico. Izbrisna pobotnica je bila v zemljiško knjigo vložena 30. 9. 2016.

8Višje sodišče pritrjuje nosilnemu argumentu sodišča prve stopnje, da je pritožnica dala povod za tožbo, saj upravitelja od prejema obvestila z dne 2. 9. 2016 ni obvestila o nameravani izdaji izbrisne pobotnice. Višje sodišče se ne strinja s pritožbenim stališčem, da bi se moralo upoštevati, da je imela pritožnica po prejemu obvestila relativno malo časa za izdajo izbrisne pobotnice in da je treba upravitelju naložiti plačilo stroškov (v celoti ali vsaj sorazmerno) zaradi pomanjkanja njegove skrbnosti. Pritožnica namreč meni, da bi jo moral upravitelj o v zemljiški knjigi vpisani zastavni pravici obvestiti že prej, to je najkasneje od sestave dodatnega osnovnega seznama preizkušenih terjatev, vendar neutemeljeno. Čas, ki ga pritožnica potrebuje za izdajo izbrisne pobotnice, je v njeni sferi, pri čemer je do vložitve tožbe vsekakor imela zadosti časa, da bi v stečajnem postopku vsaj umaknila prijavo terjatve. Ne samo, da ZFPPIPP v četrtem odstavku 122. člena določa neizpodbojno domnevo, da je bila pritožnica o začetem stečajnem postopku nad zastaviteljem in o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic seznanjena, upravitelj jo je o tem dejstvu celo izrecno obvestil (kar ni bil zavezan, je pa po prepričanju višjega sodišča tako ravnanje primer dobre prakse in izkaz skrbnosti upravitelja).

9Kljub temu, da že zgoraj navedeno zadošča za odločitev o pritožbi, višje sodišče še dodaja, da se tudi ne strinja s pritožnico, da ji ni mogoče očitati, da ni spremljala stečajnega postopka nad tožečo stranko. Pritožnica je bila zastavni upnik, zato je bilo na njej, da je poskrbela za pravočasno izdajo izbrisne pobotnice, ko je bila obveznost izpolnjena.

10Sodišče prve stopnje je prvi odstavek 157. člena ZPP pravilno uporabilo, pri tem pa tudi ni kršilo pravil postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker v zvezi z dejstvom, kdaj je tožeča stranka izvedela za obstoj hipoteke, ni zaslišalo upravitelja. To dejstvo je glede na zgoraj povedano očitno nepomembno.

11Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12Odločitev o stroških temelji na prvi odstavku 154. člena ZPP. Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k odločitvi višjega sodišča.