VSM Sklep I Cp 73/2019

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. O stroških postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženec sprejme na zdravljenje v nadzorovano obravnavo, in sicer za obdobje šest mesecev od izdaje sklepa, to je do 10. 7. 2019 (izrek pod točko I.) ter za koordinatorki nadzorovane obravnave določilo V.R. in M.Z., obe uslužbenki UKC M., Oddelka za psihiatrijo (izrek pod točko II.).

2Zoper navedeni sklep vlaga pravočasno pritožbo po svoji pooblaščenki nasprotni udeleženec iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava ter predlaga, da "pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in postopek ustavi, pooblaščenki nasprotnega udeleženca pa v osmih dneh povrne priglašene stroške pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi." V pritožbi izpostavlja, da zdravnica UKC M, dr. J.P. ni njegova lečeča zdravnica in ga tekom hospitalizacije v UKC M. nikoli ni obravnavala, temveč je njegova zdravnica dr. P.K., ki je sodišče ni zaslišalo, zato izpostavlja, da imenovana zdravnica ne more podati objektivnega mnenja kot izvedena priča, saj neposredno v odnosu z njim ni bila in zato ne pozna odločilnih okoliščin njegovega zdravstvenega stanja. Ne strinja se z njeno izjavo, da ga skrbi za življenje zunaj, saj slednje ne drži. Izpostavlja še, da niso podani vsi pogoji za zdravljenje v nadzorovani obravnavi po drugem odstavku 80. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). Prepričan namreč je, da pri njemu niso izkazani znaki paranoidne shizofrenije, ampak rezidualne psihične motnje, ker mu je takšna diagnoza bila postavljena tekom zdravljenja v Psihiatrični kliniki L. - P., kjer je bil njegov lečeči zdravnik dr. M.V.. Ob vseh ugovorih izpostavlja, da ne zanika svoje bolezni, vendar pri njemu nista moteni presoja realnosti in nesposobnost obvladovanja ravnanja, prav tako tudi ni izkazano, da bi sebi ali komu drugemu povzročal kakšno škodo oziroma ogrožal svoje zdravje in življenje ali zdravje in življenje drugih oseb, kar potrjujejo izvedeni dokazi. Prepričan je, da se mu zdravstveno stanje ni poslabšalo, temveč se je le umaknil pred mamo in družino, saj je bil pod velikim pritiskom zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja njegove bivše partnerke in vsled tega njegovega večjega angažiranja pri njeni oskrbi in oskrbi dojenčka ter prevelikega pritiska in nadzora mame ter nesoglasij med njegovimi sorodniki in sorodniki njegove bivše partnerke. Prepričan je, da je bila njegova hospitalizacija odrejena izključno zaradi njegovega predhodnega psihiatričnega zdravljenja, ne pa zaradi akutno poslabšanega stanja, ki bi zahtevalo takšen ukrep. Pri njemu ni izkazana nobena resna nevarnost, da bi se njegovo zdravstveno stanje brez zdravljenja v nadzorovani obravnavi poslabšalo tako, da bi ogrožal sebe ali druge oziroma, da bi lahko povzročil hudo premoženjsko škodo. Sprejema namreč svojo bolezen in tudi odrejeno terapijo, ker mu ta ne povzroča težav oziroma zaznavnih stranskih učinkov, ki bi ga omejevali v vsakodnevnem življenju ter se po njej dobro počuti. Pojasnjuje, da se bo podredil nadzorovani obravnavi, če bo ta odrejena, vendar se z njo ne strinja. Prav tako pričakuje, da se mu medikamentozna terapija, ki mu jo je predpisal dr. M.V., ne bo spremenila, saj bi lahko v nasprotnem primeru prišlo do poslabšanja njegovega psihičnega stanja, saj predhodna zdravljenja oziroma zdravila, ki jih je prejemal, nanj niso dobro vplivala oziroma so imela nanj izrazito negativne stranske učinke, medtem ko mu terapija, ki mu jo je predpisal dr. M.V., ni povzročala težav in je imela pri njegovem zdravljenju najboljše terapevtske učinke.

3Pritožba ni utemeljena.

4Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so uporabljene na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

5Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme na zdravljenje v nadzorovano obravnavo, in sicer za obdobje šestih mesecev, to je do 10. 7. 2019, ker so izpolnjeni vsi pogoji za nadzorovano obravnavo po 80. členu ZDZdr. Svoje zaključke je sprejelo na podlagi neposrednega zaslišanja nasprotnega udeleženca, zaslišanja izvedene priče J.P., dr. med. specialistke psihiatrinje ter izvedenca psihiatrične stroke mag. B.S., ki je nasprotnega udeleženca pregledal in svoje mnenje podal na podlagi njegove medicinske dokumentacije.

6Nasprotni udeleženec nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje in zatrjuje, da niso podani pogoji po 80. členu ZDZdr.

780. člen ZDZdr določa, da je nadzorovana obravnava obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega, ne začasnega, prebivališča na območju, na katerem dejansko biva, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe (prvi odstavek 80. člen ZDZdr). Drugi odstavek 80. člena ZDZdr pa določa, da je zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

- če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo (v konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da gre pri udeležencu za paranoidno shizofrenijo F20.0.),

- če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve (sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bil nasprotni udeleženec že večkrat hospitaliziran v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, prvič leta 2015),

- če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim (v konkretnem primeru je udeleženec že ogrožal svoje življenje in svoje zdravje, saj je v preteklosti že dvakrat poskušal storiti samomor),

- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladati svoje ravnanje (pri udeležencu gre za hudo in ponavljajočo duševno motnjo, zaradi katere ima udeleženec hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja) in

- če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju.

8Sodišče prve stopnje, kot že pojasnjeno, je v izvedenem dokaznem postopku nedvomno ugotovilo, da obstojajo v konkretnem primeru vsi pogoji za nadzorovano obravnavo nad nasprotnim udeležencem v skladu z 80. členom ZDZdr.

9Neutemeljen je pritožbeni ugovor nasprotnega udeleženca, da J.P., dr. med. specialistka psihiatra, zaposlena na UKC M., ni njegova lečeča zdravnica. Dejstvo namreč je, da jo je UKC M. kot zdravnico UKC M. na vabilo sodišča "poslal" na narok, kar pomeni, da je bila nedvomno seznanjena z zdravstvenim stanjem nasprotnega udeleženca. Prav tako so ostali pritožbeni ugovori nasprotnega udeleženca neutemeljeni tudi glede določene terapije, saj so zdravniki tisti, ki mu bodo odredili najustreznejšo terapijo in le-to ni vprašanje pritožbenega postopka.

10Upoštevaje mnenje izvedenca dr. B.S., da je ukrep za sprejetje na zdravljenje v nadzorovano obravnavo za nasprotnega udeleženca primeren in da je v tem primeru tudi najblažji ukrep, ki ga je mogoče izreči nasprotnemu udeležencu zaradi njegovega zdravstvenega stanja, je pritožbeno sodišče prepričano, da je izrečen ukrep utemeljen.

11Sodišče druge stopnje pritrjuje tudi dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je čas ukrepa za šest mesecev primeren, prav tako ga je tudi izvedenec strokovno utemeljil. Sodišče druge stopnje v strokovno oceno izvedenca, kakor tudi v razloge sodišča prve stopnje, ki temeljijo na tem mnenju, nima pomislekov.

12Iz navedenih razlogov, ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), ob ugotovljeni neizogibnosti izreka ukrepa, kot izhaja iz navedenih razlogov, je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP).

13Ker o stroških postopka še ni bilo odločeno, bo o stroških odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.