UPRS Sodba II U 443/2016-14

I. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za infrastrukturo, št. 0141-9/2005-DE-127 (00911425) z dne 10. 10. 2016, odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora v višini 285,00 EUR z DDV, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka vlogo tožnice za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine (prod), na pridobivalnem prostoru gramoznice A., Občina B., zavrnila.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica dne 28. 5. 2016 podala pisno vlogo za podaljšanje veljavnosti časa rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine prod, na pridobivalnem prostoru gramoznica A., Občina B. Predlagala je podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za dve leti. Upravni organ je skladno s tretjim odstavkom 50. člena Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud-1) najprej preveril skladnost pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora na način, kot ga določa 36. člen ZRud-1. Skladno z določilom drugega odstavka 36. člena ZRud-1 je zaprosil za ugotavljanje skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora izdajatelja prostorskega izvedbenega akta, Občino B., kateri je posredoval Rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje (v nadaljevanju Rudarski projekt). Občina B. je na podlagi petega odstavka 36. člena ZRud-1 v povezavi s 151. členom ZRud-1 izdala Potrdilo glede skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora (v nadaljevanju Potrdilo), v katerem je zapisala, da predlagani pridobivalni prostor in njegova raba na parcelnih številkah 338/1, 342/1 in 343/1, vse k.o. C. po Rudarskem projektu Izkop preostalih količin proda v gramoznici A., Č. - osnovni prostor št. RPK-7/2016, izdelan v podjetju D. d.o.o., Velenje v juliju 2016, nista v skladu z dokumenti urejanja prostora. Za pridobivalni prostor namreč ni sprejetega občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN), kot določa veljavni prostorski dokument, Odlok o občinskem prostorskem načrtu ObčineB. (v nadaljevanju OPN). Iz navedenega izhaja, da niso izpolnjeni pogoji skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora, ki bi omogočali nosilcu rudarske pravice, da tudi po letu 2016 izvaja na pridobivalnem prostoru gramoznice A. izkoriščanje mineralne surovine. Upravni organ je na podlagi navedenega, da obstajajo za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje omejitve, odločil, da vlogo tožnice zavrne.

3Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu, zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Neskladnost pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora izhaja iz Potrdila, ki ga je po zahtevi toženke izdala Občina B. in ni bilo v teku upravnega postopka pri toženi stranki nikoli predloženo tožnici, ki bi se lahko o njem sploh izjavila, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s 1. točko tretjega odstavka 146. člena ZUP. Ta kršitev pravil upravnega postopka je povsem očitno vplivala na pravilno odločitev izpodbijane odločbe. Tožnica bi lahko dokazala v svoji izjavi, da je navedeno Potrdilo zmotno in napačno. To je razlog za izpodbijanje upravnega akta iz 2. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kar mora že samo po sebi imeti za posledico odpravo izpodbijane odločbe (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Tožnica ima tako edino možnost, da se o Potrdilu Občine B. izjavi šele sedaj v tožbi, saj izpodbijana odločba toženke navaja vsebino tega Potrdila kot razlog za zavrnitev vloge tožnice.

4Tožnica navaja, da je v izpodbijani odločbi nepravilno tolmačena določba 36. člena ZRud-1. V tem členu je naloženo koncedentu, da ugotovi skladnost pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora, ter ni določenih nobenih drugih podrobnosti, kar pomeni, da morajo biti zemljišča parcel, ki opredeljujejo pridobivalni prostor namenjena rudarski dejavnosti, in da je namenska raba prostora opredeljena kot gramoznica za izkoriščanje mineralne surovine (prod). Skladnost pridobivalnega prostora in njegove rabe je bila ugotovljena že ob izdaji Enotnega dovoljenja Upravne enote B. (v nadaljevanju UE B.) za izkoriščanje mineralne surovine in izvajanje del pri izkoriščanju, v gramoznici A. na parc. št. 343/1, 342/2 in 338/1, vse k.o. C. Po revidiranem Rudarskem projektu št. RP 1/2005 iz aprila 2005 in kasneje še enkrat pri širitvi istega prostora na sosednji parceli ob izdaji enotnega dovoljenja UE B. v gramoznici A. št. 338/4 in št. 342/2, obe k.o. C., št. 361-1/2009-14 z dne 11. 12. 2009, po revidiranem Rudarskem projektu št. RP-8/2009 julij 2009 ter še enkrat v letu 2015 ob izdelavi novega projekta za izkoriščanje, za pridobitev koncesije in pri izdelavi elaborata zalog v letu 2015 s toženkino odločbo št. 0141-9/2005-DE-107 (00911425) z dne 5. 1. 2015.

5Glede na to, da je bila koncedentu - Občini B. podana vloga za podaljšanje koncesije na istem, torej na nespremenjenem prostoru, ki je v celoti odprt z rudarskimi deli, z namenom dokončnega izkoristka mineralne surovine (prod), ki ga doslej še ni bilo mogoče izkoristiti in to z istimi sredstvi, postopki in tehnologijo, se pridobivalni prostor in njegova namenska raba v ničemer ne spremeni in zato ni potrebe po novih zahtevah v OPN.

6Tožnica je svojo vlogo za podaljšanje rudarske pravice, ki je sicer potekla dne 31. 12. 2016, s katero je prosila za podaljšanje te pravice za dve leti, bila prisiljena podati tudi zaradi tega, ker zaradi višje sile ni mogla v dosedanjem obdobju dovoljenega izkoriščanja rudarske pravice odkopati vse zaloge. Ta višja sila je bila hudo neurje z dežjem in temu sledeče poplave v septembru 2014, zaradi česar je prišlo do vdora hudournika v gramoznico in je bila gramoznica delno zalita z muljem in peskom. Pri tem so bili odkriti električni podzemeljski kabli, kar je onemogočilo odkopavanje ravno na tistem mestu, kjer tožnica v koncesijskem roku ni uspela odkopati vseh zalog proda. Posledica opisane višje sile so trajale vse do novembra 2016, to je več kot dve leti, zaradi česar bi bilo smiselno podaljšati koncesijsko (rudarsko) pravico za izkoriščanje za dve leti, kot je bilo navedeno v tožničini vlogi. V tem času pa bi se lahko odkopale preostale zaloge proda na tem mestu. Tožnica tudi poudarja, da je podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje, zaradi nastanka višje sile možno tudi brez izpolnjevanja pogojev prostorskih planov občine. Tako je določeno v sedmem odstavku 50. člena ZRud-1. Podaljšanje koncesije zaradi višje sile, s katero je bila Občine B. v celoti seznanjena, bi lahko bil po vsem samostojen postopek za podaljšanje koncesije, ne glede na druge okoliščine.

7Brez zaprošenega podaljšanja koncesije na opisanem prostoru tožnici ni omogočeno odkopati proda v južnem delu gramoznice, kjer je ostalo približno 6500 m3 proda. Tega je možno odkopati v dveh letih z intenzivnim delom in, če obstaja povpraševanje po njem, pa še prej. Iz navedenega izhaja, da je Občina B. izdala nepravilno Potrdilo, pri čemer ni upoštevala lastnega OPN in določb ZRud-1, toženka pa po tem, ko je prejela to Potrdilo ni preverila ali je bilo izdano v skladu z opisanimi pravnimi podlagami v ZRud-1, niti ni dala tožnici možnosti, da bi se o tem Potrdilu izjasnila, kar je sicer njena zakonska obveznost po citiranih določbah ZUP.

8Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je v fazi odločanja o podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice odločala na podlagi določbe tretjega odstavka 50. člena ZRud-1. Skladno z 2. točko drugega odstavka 50. člena ZRud-1 je morala tožnica vlogi za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine - prod, navesti podatke o prostorskem aktu, namenjenem rudarstvu iz 151. člena ZRud-1, s katerim se ureja območje predlaganega pridobivalnega prostora. Kot izhaja iz Potrdila o namenski rabi z dne 29. junija 2015, ki ga je tožnica priložila k vlogi, je potrebno za območje pridobivalnega prostora pripraviti tudi OPPN. Na podlagi 36. člena ZRud-1 skladnost pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora ugotavlja izdajatelj prostorskega izvedbenega akta, na podlagi zahteve ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Ministrstvo je izdajatelja prostorskega izvedbenega akta, Občino B. skladno z določilom drugega odstavka 36. člena navedenega zakona zaprosilo, da ugotovi skladnost pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora in izda Potrdilo. K vlogi je ministrstvo Občini B. posredovalo tudi Rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, Rudarski projekt Izkop preostalih količin proda v gramoznici A., Č. - osnovni prostor, št. RPK-7/2016, Velenje, julij 2016.

9Občina B. je na podlagi petega odstavka 36. člena in v povezavi s 151. členom ZRud-1 izdala Potrdilo glede skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora, ki je ga upravni organ prejel 19. 9. 2016, v katerem je zapisala, da predlagani pridobivalni prostor in njegova raba na parc. št. 338/1, 342/1 in 343/1, vse k.o. C. po rudarskem projektu Izkop preostalih količin proda v gramoznici (A., Č.), osnovni prostor, št. RPK-7/2016, izdelan v podjetju D.d.o.o. v Velenju, julija 2016, nista v skladu z dokumenti urejanja prostora. Za pridobivalni prostor namreč ni sprejetega OPPN, kot določa veljavni prostorski dokument OPN. V zvezi z navedbami tožnice, da utemeljuje podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice z nastankom višje sile, pa tožena stranka pripominja, da je čas trajanja rudarske pravice za izkoriščanje v primeru višje sile mogoče podaljšati samo pod pogoji iz ZRud-1, ki jih določa v sedmem odstavku 50. člena. Ta določba zakona določa, da mora biti vloga za podaljšanje vložena manj kot šest mesecev pred pretekom časa za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena, če je do pojava višje sile prišlo v tem obdobju. V tem primeru se rudarska pravica podaljša za čas trajanja višje sile, tudi ob neizpolnjevanju pogoja iz 5. in 7. točke prvega odstavka 50. člena.

10Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo priznala, da Potrdilo Občine B. ni bilo v teku upravnega postopka pri toženi stranki nikoli predloženo tožnici, da bi se lahko o njem sploh izjasnila. Tožnica meni, da bi morala tožena stranka predložiti to Potrdilo tožnici, da se o njem izjasni in nato kritično preveri vsebino tega Potrdila, z vidika relevantnih določb ZRud-1, kot tudi z vidika relevantnih določb OPN Občine B. Po mnenju tožnice je tožena stranka zmotno oziroma nepravilno tolmačila določbe prostorskega akta - OPN Občine B., na podlagi katerega je bilo izdano navedeno negativno Potrdilo. Meni, da bi Občina B. morala izdati Potrdilo, da je poseg v skladu z njenimi prostorskimi akti, v kolikor pa bi se spremenila namenska raba prostora, pa bi Občina B. tako ali tako morala spremeniti svoj OPN. V zvezi z višjo silo pa tožnica navaja, da so posledice trajale vse do novembra 2016, to je več kot dve leti, zaradi česar bi bilo smiselno podaljšati koncesijo za dve leti, kot je predlagala tožnica v vlogi. V tem času pa bi se lahko odkopale preostale zaloge proda na tem mestu.

11Tožba je utemeljena.

12Iz listin upravnega spisa izhaja, da je bila tožnica na podlagi javnega razpisa, izbrana za nosilko rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine prod, na območju pridobivalnega prostora gramoznica Č., Občina B., s pravnomočno odločbo o izbiri koncesionarja št. 354-14-4/01 z dne 26. 11. 2004, ki jo je izdalo Ministrstvo za gospodarstvo. UE B., je na podlagi tretjega odstavka 51. člena ZRud-1 izdala dne 15. 2. 2006 Enotno dovoljenje tožnici za izkoriščanje mineralne surovine (prod) in izvajanje del pri izkoriščanju mineralne surovine v gramoznici A. na parc. št. 343/1, 342/1 in 338/1 vse k.o. C.

13Na podlagi 52. člena in v povezavi z drugim odstavkom 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) ter 10. člena Statuta Občine B. (Medobčinski uradni vestnik, št. 5/99 in 18/00) je Občinski svet Občine B. na 22. seji, dne 27. 9. 2010, sprejel OPN, na podlagi teh določb je bila izdana koncesija tožnici za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine prod, na obravnavanem zemljišču.

14Tožnica kot koncesionar in toženka kot koncedent sta sklenili Koncesijsko pogodbo za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine št. 0141-9/2005-33 z dne 20. 3. 2008 z dodatki št. 1 z dne 30. 10. 2012, št. 2 z dne 6. 1. 2014 in št. 3 z dne 8. 3. 2016, z veljavnostjo do dne 31. 12. 2016.

15Tožnica je dne 28. 5. 2016 v roku, v skladu s 1. točka prvega odstavka 50. člena ZRud-1, podala vlogo za podaljšanje rudarske pravice na pridobivalnem prostoru gramoznice A., Občina B. in predložila Rudarski projekt za pridobitev koncesije-podaljšanje Izkop preostalih količin proda v gramoznici (A.), Č.-osnovni prostor, št. RPK-7/2016.

16Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožeče stranke za podaljšanje rudarske pravice na pridobivalnem prostoru gramoznice, z obrazložitvijo, da tožnica ni izpolnila enega izmed pogojev iz drugega odstavka 50. člena ZRud-1, da mora prosilec k vlogi za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje rudarske pravice navesti podatke o prostorskem aktu, iz 151. člena ZRud-1, s katerim se ureja območje predlaganega pridobivalnega prostora. Določba drugega odstavka 36. člena ZRud-1 določa, da skladnost pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora ugotavlja izdajatelj prostorskega izvedbenega akta, namenjenega rudarstvu na podlagi zahteve ministrstva, pristojnega za rudarstvo.

17Tožena stranka preveri skladnost pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora na način, kot ga določa 36. člen tega zakona (tretji odstavek 50. člena ZRud-1). Pogoje za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje določa 50. člena ZRud-1, ki v 5. točki prvega odstavka določa kot pogoj med drugim tudi, da je pridobivalni prostor skladen z dokumenti urejanja prostora.

18Ni sporno, da je Občina B. na podlagi petega odstavka 36. člena ZRud-1 v povezavi s 151. členom ZRud-1 izdala Potrdilo, v katerem je zapisala, da predlagani pridobivalni prostor in njegova raba na parcelnih številkah 338/1, 342/1 in 343/1, vse k.o. C. po Rudarskem projektu Izkop preostalih količin proda v gramoznici A.,Č. - osnovni prostor št. RPK-7/2016, izdelan v podjetju D. d.o.o., Velenje v juliju 2016, nista v skladu z dokumenti urejanja prostora. Če predlagani pridobivalni prostor ali njegova raba ni skladna z dokumenti urejanja prostora, koncesijskega akta za tak pridobivalni prostor oziroma njegovo rabo ni mogoče izdati.

19Tožena stranka je ugotovila, da za pridobivalni prostor ni sprejet OPPN, zaradi česar ni izpolnjen pogoj skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora. OPPN je podrobnejši prostorski akt, s katerim občina podrobneje ureja večja območja poseganja ali območja, kjer se prepletajo različni interesi v prostoru. Obvezno se ga po veljavni prostorski zakonodaji, Zakonu o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), mora izdelati in sprejeti za območja prenove naselij, širitve naselij in sanacijo razpršene gradnje.

20Razglasitev določenega pridobivalnega prostora za rudarski prostor v javno korist se izvede z uredbo Vlade RS (62. člen ZRud-1). Vlada RS je z Uredbo o rudarskih pravicah za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin med drugim za pridobivalni prostor Č., Občina B. določila predmet in pogoje za podelitev rudarske pravice na omenjenem prostoru, kar je ugotovljeno v Koncesijski pogodbi z dne 20. 3. 2008 in dodatkom h koncesijski pogodbi.

21Skladnost pridobivalnega prostora in njegove rabe je bila ugotovljena ob izdaji Enotnega dovoljenja UE B., za izkoriščanje mineralne surovine (prod) in izvajanje del pri izkoriščanju, v gramoznici A. na parc. št. 343/1, 342/2 in 338/1, vse k.o. C. in kasneje ob širitvi istega prostora na sosednji parceli. Tožnik zatrjuje, da se od časa podelitve koncesije, dejansko stanje tega območja ni spreminjalo (oziroma se je spreminjalo s širitvijo prostora in s tem podaljšanje koncesije).

22Glede na zatrjevanje tožnika, da je bila Občini B. podana vloga za podaljšanje koncesije na istem, torej na nespremenjenem prostoru, ki je v celoti oprt z rudarskimi deli, z namenom dokončnega izkoristka mineralne surovine (prod), ki je doslej še ni bilo mogoče izkoristiti in to z istimi sredstvi, postopki in tehnologijo, se bo tožena stranka morala opredeliti do navedenih dejstev, ali se je pridobivalni prostor in njegova namenska raba spremenila in v posledici tega zahteva po novem OPPN.

23Če se namenska raba obravnavanega pridobivalnega prostora ni spremenila v času od podelitve rudarske pravice in če je bilo že ob podelitvi rudarske pravice pravno in dejansko stanje takšno, kot v času odločanja o podaljšanju rudarske pravice, bo tožena stranka navedena dejstva upoštevala ob ponovnem odločanju o pogojih za podaljšanje rudarske pravice.

24Sodišče nadalje ugotavlja, da je utemeljen tožbeni ugovor, da Potrdilo ni bilo v teku upravnega postopka predloženo tožnici (kar ni sporno), ki bi se lahko o njem sploh izjavila. Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti: da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku; da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih; da sodeluje pri izvedbi dokazov; da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče (prvi in tretji odstavek 146. člena ZUP).

25Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četri odstavek 146. člena ZUP), v nasprotnem primeru je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s 1. točko tretjega odstavka 146. člena ZUP.

26Upravni akt se sme izpodbijati, če se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo in moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve in dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno (2. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 27. člena ZUS-1), kar je razlog za izpodbijanje upravnega akta in ima za posledico odpravo izpodbijane odločbe (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1).

27Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek.

28V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno bistveno kršitev pravil upravnega postopka in odločiti po navedenih pravilih ZUP in dati tožnici možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Prav tako bo tožena stranka v ponovnem postopku morala razjasniti dejansko stanje, glede spremembe pridobivalnega prostora in njegove namenske rabe o izkoristku mineralne surovine (prod), na obravnavanem območju, ter ponovno odločiti o utemeljenosti vloge tožnice, za podaljšanje rudarske pravice. Prav tako bo morala tožena stranka v ponovnem postopku obravnavati vlogo tožnice, o podaljšanju rudarske pravice oziroma koncesije zaradi višje sile, ob upoštevanju določb sedmega odstavka 50. člena ZRud-1.

29Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

30Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določbi drugega odstavka 3. člena tega pravilnika, je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285 EUR, ker jo je zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.

31Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).