VDSS sklep Psp 85/2015

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik trpi sam svoje stroške pritožbe.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Zoper stroškovno odločitev (II. točka izreka) je pritožbo vložil tožnik po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je sicer sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZPP, vendar pa je pri odločanju napačno ugotovilo dejansko stanje. Ob vložitvi tožbe so razlogi za vložitev tožbe obstajali, kajti tožniku je bil z zakonom odvzet del pokojnine. Zaradi varstva svojih pravic je vložil tožbo. Po vložitvi tožbe se je zakon spremenil tako, da je bilo tožniku glede višine pokojnine in vračila odtegljajev vzpostavljeno prvotno stanje. Ker je bil tožnik prisiljen vlagati pravna sredstva, za kar je bila odgovorna tožena stranka, je slednja tožniku dolžna povrniti tudi vse nastale stroške, ki so mu nastali zaradi izdaje izpodbijane odločbe. Glede priznanja stroškov se tožnik sklicuje tudi na prakso prvostopenjskega sodišča v istovrstnih sporih. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki v plačilo naloži tožnikove stroške postopka. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi. Pri tem tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

V predmetni zadevi je bila tožba vložena zoper drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 28. 11. 2012, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 27. 8. 2012. Z omenjeno odločbo je bila tožniku na podlagi določb Zakona za uravnotesženje javnih financ (ZUJF, Ur. l. RS, št. 40/2012) od 1. 6. 2012 pokojnina zmanjšana. Tožniku je bila kasneje izdana nova odločba in sicer dne 24. 6. 2013, s katero je tožena stranka vzpostavila stanje, kakršno je bilo pred izdajo izpodbijanih odločb.

Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati in torej ne izkazuje več pravnega interesa, tožbo zavrglo. Omenjena odločitev je postala pravnomočna, saj tožnik zoper odločitev, da se tožba zavrže, ni vložil pritožbe. Odprto je zgolj vprašanje, ali je tožnik upravičen do povračila stroškov postopka.

ZPP v prvem odstavku 154. člena določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške postopka. V sporni zadevi tožnik v sporu pred sodiščem ni uspel, saj je sodišče tožbo zavrglo. Pri tem ni odločilno vprašanje, ali je bila tožba ob vložitvi potrebna ali ne. Bistven je zgolj uspeh v samem sporu. Pritožbeno sodišče je tako že v več svojih zadevah zavzelo stališče, da bi za uspeh v sporu, ko gre za vprašanje znižanja pokojnin po ZUJF šlo kvečjemu, če tožena stranka še ne bi vzpostavila stanja, kakršno je bilo pred tako imenovano negativno uskladitvijo pokojnin, torej če bi bile šele v socialnem sporu pred sodiščem odpravljene posledice protiustavno znižane pokojninske dajatve(1).

Sodišče prve stopnje je po stališču pritožbenega sodišča pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 154. člena ZPP in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.

------

(1) Psp 561/2014 z dne 4. 3. 2015, Psp 16/2015 z dne 12. 3. 2015, itd.