VSK Sklep I Kp 41442/2018

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru pripor zoper obdolženega D. S. zaradi pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po tretji točki prvega odstavka 201. člena ZKP podaljšal po vloženi obtožbi še za dva meseca.

2Zoper ta sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujejo obdolženčevi zagovorniki. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi pripor zoper obdolženca odpravi, podrejeno pa, da ga spremeni tako, da pripor nadomesti s hišnim.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz vsebine vložene pritožbe je videti, da zagovorniki menijo, da so bili dokazi, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje oblikovalo svojo oceno o obstoju utemeljenega suma in s tem tudi podlago za izdajo odredbe o hišni preiskavi, zbrani nezakonito. S takim stališčem zagovornikov se ni mogoče strinjati. Policista I. P. in K. S. sta skupaj z interventno patruljo policistov M. R. in I. Č. podlago za svoje delovanje imela v določbah 53. in 54. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, pri čemer se na listovni številki 16 nahaja tudi potrdilo o tem, da je policistka K. S. v obdolženčevo stanovanje vstopila po tem, ko ji je slednji to dovolil in kar je s svojim podpisom na zgoraj navedenem potrdilu tudi potrdil. Od kod zagovornikom podatek, da so policisti drogo, zaseženo dne 08.09.2018 našli v zaprtem predalu pritožbenemu sodišču ni jasno, saj je iz zaslišanja policista I. P. razvidno, da sam ni ničesar odpiral ali pa kakorkoli prispeval h temu, da bi postala pozneje zasežena vrečka z mamilom vidna, sam zaseg zavoja, za katerega se je pozneje izkazalo, da vsebuje 47,67 g kokaina pa je tudi bil opravljen skladno z določbami 54. člena zgoraj citiranega zakona. Iz potrdila o zasegu predmetov, ki se v spisu nahaja na listovni številki 6 spisa je razvidno, da je obdolženec vrečko z mamilom policistom izročil sam in to dejstvo s svojim podpisom na zapisniku o zasegu predmetov tudi potrdil. Tudi iz zapisnika o zaslišanju osumljenega D. S. ni razvidno, da bi ta kakorkoli omenjal aktivno vlogo policistov pri zasegu vrečke s kokainom, tako, da o legitimnosti početja policistov v stanovanju osumljenca dne 08.09.2018 ni nikakršnega dvoma, kar posledično tudi pripelje do zaključka, da je tudi ugotovitev sodišča o obstoju utemeljenega suma v smeri storitve obravnavanega kaznivega dejanja nesporna. Pritožniki tako z nasprotnimi naziranji uspeti ne morejo.

5Kolikor pa pritožniki izpodbijajo sam obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pa tudi ne morejo biti uspešni. Količina obdolžencu zaseženega mamila nedvomno presega količino, potrebno za lastno uporabo, zlasti upoštevaje tudi dejstvo, da gre pri zaseženih drogah za t.i. trdi drogi. Prav tako v zvezi z obstojem pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ni moč mimo dejstva, da je bil obdolženec zaradi enakega kaznivega dejanja že pravnomočno obsojen, in sicer s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju opr. štev. I K 58356/2012 z dne 27.11.2012, za kar je bila obdolžencu izrečena kazen enega leta in petih mesecev zapora, ki jo je obdolženec tudi prestal. Očitno pa je, da obdolženca ta kazenski postopek in v zvezi s tem izrečena in prestana zaporna kazen nista v ničemer izučila oz. obdolženca odvrnila o ponavljanja kaznivih dejanj, povezanih z mamili. Upoštevaje zaseženo količino mamila, ki je predmet obravnavanega kazenskega postopka je na dlani, da obdolženec pozna načine in pota, kako do tako velikih količin mamila priti. Ker je iz spisovnih podatkov tudi razvidno, da je nezaposlen in da se preživlja zgolj z občasnimi deli, za stanovanje, v katerem prebiva pa mora plačevati tudi najemnino, je na mestu zaključek, da si obdolženec sredstva za preživljanje pridobiva na nezakonit način, t.j. s preprodajo mamil, pri čemer pa obdolženec ni ponudil prav ničesar, kar bi kazalo na to, da temu ni tako. Ker je tedaj nevarnost, da bi obdolženec mamila, ki so mu bila zasežena, ne samo hranil, temveč jih tudi spravil v promet, glede na njegovo predkaznovanost pa je ta nevarnost podana tudi v bodoče, se pripor, ob nevarnosti za zdravje ljudi, ki jih tovrstna kazniva dejanja predstavljajo, izkaže tudi kot neogibno potreben ukrep za zaščito zdravja ljudi. Ob ugotovljeni neogibnosti pripora pa tako tudi odpade kakršnakoli možnost nadomestitve pripora z milejšim ukrepom, tako, kakor to predlagajo pritožniki. Ker je glede na vse zgoraj navedeno tudi jasno, da je pripor tudi ukrep, ki je ob zaseženi količini mamila in obdolženčevem specialnem povratništvu, sorazmeren nevarnosti, ki bi nastopila z obdolženčevo izpustitvijo na prostost, je bilo potrebno na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti.