UPRS Sodba IV U 174/2016-20

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Celje, Geodetska pisarna Šentjur, je 25. 4. 2016 poleg sklepa, s katerim je združila tri upravne zadeve za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije ter za uvedbo postopka evidentiranja v en postopek, izdala izpodbijano odločbo, s katero je odločila, da se v katastrski občini ... kot urejen evidentira del meje parcele 1317 s sosednjimi parcelami 233, 234, 235, 236, 237, 242, 249/1, 250 in 254 (točka 1 izreka), da se v katastrski občini ... kot urejen evidentira del meje parcele 234 s sosednjimi parcelami 237, 248/1, 248/2, 248/4, 248/5, 248/6, 249/2 in 249/1 (točka 2 izreka), da se v katastrski občini ... v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo spremembe, ki se nanašajo na ukinitev parcel 234 in 249/1 ter nove parcele 234/1, 234/2 in 234/3 ter ukinitev parcel 1317 in nove parcele 1317/1, 1317/2, 1317/3 (točka 3 izreka), da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (točka 4 izreka) in da stroški postopka niso nastali (točka 5 izreka).

2Navedena geodetska pisarna kot prvostopenjski upravni organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila, da je Občina Šentjur vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parcele 1317 s sosednjimi parcelami 233, 234, 235, 236, 237, 242, 249/1, 250 in 254 ter parcelacijo parcele 1317 v k. o. ..., zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parcele 234 s sosednjimi parcelami 237, 248/1, 248/2, 248/4, 248/5, 248/6, 249/2, 249/1 in parcelacijo parcele 234 ter zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije parcele 249/1. S strani Občine Šentjur je bil priložen elaborat, ki ga je skladno z določbami Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru izdelalo geodetsko podjetje A. d.o.o. Pravna podlaga zahteve za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje, vložene s strani Občine Šentjur, je v petem odstavku 13. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1). Prvostopenjski upravni organ je z vpogledom v zemljiški kataster in zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture ugotovil, da po parcelah 1317 in 234 poteka občinska javna cesta. Navedena cesta je bila določena kot občinska javna cesta in kategorizirana kot javna pot JP 896351 z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Šentjur. Ker je Občina Šentjur na podlagi 95. člena ZCes-1 upravljavec ceste, ki poteka po parcelah 1317 in 234, je tudi upravičena za vložitev zahteve za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje navedenih parcel. Lastnikom zemljišč, katerih meja se je urejala, in lastnikom sosednjih parcel je bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Vse stranke, vključno s tožnico, so na mejni obravnavi 21. 12. 2015 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, z izjemo petih strank, ki se mejne obravnave niso udeležile, so pa bile na mejno obravnavo pravilno vabljene. Glede na to, so bile te stranke pozvane, da podajo izjavo o poteku predlagane meje. Izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje sta podali dve stranki, za ostale tri pa se na podlagi drugega odstavka 36. člena ZEN šteje, da se strinjajo s potekom predlagane meje. Prvostopenjski upravni organ je še preveril, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje ter je ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen.

3Tožnica je zoper navedeno prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopenjski upravni organ zavrnilo (točka 1 izreka), pri tem pa ugotovilo, da stroškov postopka ni (točka 2 izreka). V obrazložitvi svoje odločitve je drugostopenjski upravni organ pojasnil, da gre v obravnavanem primeru za parcelacijo parcel po določbah četrtega odstavka 14. člena ZCes-1, torej se določa meja ceste obstoječi cesti, ki ni evidentirana v zemljiškem katastru, po zunanjem robu cestnega sveta (parcelacija na terenu). Tožnica se je na mejni obravnavi strinjala z opravljenimi meritvami, ki so med drugim obsegale tudi parcelacijo njenih zemljišč parc. št. 234 in 249/1, obe k. o. .... Četudi se tožnica predhodno ne bi strinjala z opravljeno parcelacijo, takšno nestrinjanje z določitvijo meje ceste po zunanjem robu cestnega sveta ne zadrži izdaje odločbe o evidentiranju parcelacije v zemljiškem katastru. Glede pritožbenih navedb o razlastitvi 838 m2 zemljišča, pritožbeni organ pojasnjuje, da se z evidentiranjem parcelacije ne posega v lastninsko pravico na parcelah, ki so bile predmet parcelacije. V obravnavanem primeru tako ni šlo za vprašanje odvzema ali pridobivanja lastninske pravice na zemljiščih, ki so bila predmet parcelacije, ker vprašanja v tej zvezi niso predmet obravnave v postopku evidentiranja parcelacije, pri čemer je stanje, ki se nanaša na lastninsko pravico na parceliranih zemljiščih, pred in po parcelaciji enako.

4Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega upravnega organa vlaga tožbo, v kateri navaja, da iz priloženega elaborata podjetja A. d.o.o. izhaja, da se tožnico razlasti za nepremičnine v izmeri 838 m2. Ker se s sklepom in odločbo prvostopenjskega upravnega organa ni strinjala, je na drugostopenjski upravni organ podala pritožbo, v kateri je opozorila na določila 33. in 69. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Tožnica je sodišču predlagala, da prizna njene pravice v skladu z zakonom oziroma navedenima členoma Ustave.

5Tožnica je tožbo po pozivu sodišča dopolnila, v dopolnitvi tožbe pa navedla, da je po opravljenih meritvah na terenu dejansko podpisala zapisnik o meritvah, vendar se s tem ni odpovedala svoji lastninski pravici, kot si to razlaga drugostopenjski upravni organ v svoji odločbi. Nadalje tožnica navaja, da elaborata navedenega geodetskega podjetja ni dobila niti na vpogled, iz elaborata pa izhaja, da je sporno zemljišče, ki predstavlja travnik, veliko 838 m2. Meritve na terenu so bile opravljene v dogovoru z direktorjem občinske uprave B.B. z namenom, da se ugotovi dejansko obstoječe stanje na terenu. Na podlagi tega se oceni vrednost zemljišča, sestavi pogodba in opravi vpis v zemljiško knjigo. V razgovoru z B.B. ni bilo govora o brezplačnem prenosu lastništva. Tožnica od sodišča pričakuje, da bo spoštovalo njeno lastninsko pravico, zato pričakuje plačilo zemljišča v izmeri 838 m2 po ceni 10 EUR za 1 m2. Predlaga sklenitev pravnega posla in plačilo zemljišča za pridobitev možnosti vpisa v zemljiško knjigo. Predlaga tudi, da sodišče toženi stranki naloži povračilo stroškov tega postopka v skupni višini 166,12 EUR.

6Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

7Stranka z interesom, Občina Šentjur, je podala odgovor na tožbo, v katerem pojasnjuje, da je pri Geodetski pisarni Šentjur vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije nepremičnin oziroma urejanja in spreminjanja mej za določitev meje občinske javne ceste, med drugim po nepremičninah parc. št. 1317, 234 in 249/1, k. o. .... Po navedenih parcelah poteka občinska javna cesta, ki je z Odlokom o kategorizaciji javnih cest v Občini Šentjur kategorizirana kot javna pot JP 896351. Naročilo geodetske odmere je bilo izvedeno zaradi skupnega namena (tako tožnice kot stranke z interesom) po uskladitvi dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja predmetne ceste oziroma tangiranih nepremičnin, izpodbojna odločba pa je podlaga za nadaljnje razpolaganje s parcelami, ki so del javne poti, v smislu sklenitve pravnega posla o prodaji nepremičnin. Stranka z interesom še navaja, da ima težnjo po sporazumni ureditvi statusa javnih površin in ne sprožitvi razlastitvenih postopkov. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

8Tožba ni utemeljena.

9Po pregledu izpodbijanega akta sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnil prvostopenjski upravni organ, in z razlogi, s katerimi je drugostopenjski upravni organ obrazložil zavrnitev pritožbenih ugovorov, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tudi sklicuje. V zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje v nadaljevanju navedena dejstva.

10Postopek urejanja in evidentiranja meje ureja III. poglavje ZEN, ki v 26. členu kot strokovno podlago za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje opredeljuje elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave (29. člen). V elaboratu je vsebovan predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru, in zapisnik mejne obravnave. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Če se meja, ki so jo pokazali lastniki parcel, razlikuje od predlagane meje, vsebuje elaborat ureditve meje tudi prikaz poteka pokazane meje (drugi odstavek 29. člena ZEN). Določba 30. člena predpisuje postopanje geodetskega podjetja pred izvedbo mejne obravnave, v 31. členu pa je predpisan potek mejne obravnave, pri čemer je v prvem odstavku določeno, da lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi, v drugem odstavku med drugim, da mora geodet na zahtevo lastnikov parcel iz prejšnjega odstavka pokazati mejo po podatkih zemljiškega katastra in jih opozoriti na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov, in v tretjem odstavku, da mora geodet lastnike parcel iz prvega odstavka tega člena v primeru, če se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, na to opozoriti in jim pojasniti, da v zemljiški kataster ni mogoče kot urejene evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Lastniki parcel iz prvega odstavka tega člena, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, morajo svojo mejo pokazati. Če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo. Geodet izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže pokazane meje in predlagano mejo (peti odstavek 31. člena).

11Iz podatkov spisa izhaja, da je bil zahtevi za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru za zemljišča pod objekti, ki so grajeno javno dobro - JP 896351 stranke z interesom priložen elaborat (z zapisnikom o opravljeni mejni obravnavi). Iz slednjega izhaja, da je bila med drugim na mejni obravnavi prisotna tožnica, ki je s predlagano mejo soglašala in to potrdila s svojim lastnoročnim podpisom. Tudi po presoji sodišča je glede na povzeto vsebino zapisnika mejne obravnave (in ob upoštevanju po zakonu zadostne vsebine elaborata) organ imel materialno podlago po ZEN, da je odločil o evidentiranju dela urejene meje, ki pa v dejanskem smislu ni sporna niti za tožnico. Tožnica sicer v tožbi navaja, da elaborata navedenega geodetskega podjetja ni dobila niti na vpogled, vendar je nesporno, da se je v upravnem postopku strinjala s potekom meje in da takšnemu poteku meje tudi v tožbi ne oporeka.

12V zvezi s tožbenim navajanjem, ki se nanaša na razlastitev (navajanje tožnice v tožbi) oziroma odpoved lastninski pravici (navajanje tožnice v dopolnitvi tožbe), sodišče sledi navedbam tožene stranke v drugostopenjski odločbi, ko pojasnjuje, da predmet postopka evidentiranja parcelacije ni povezano z lastninsko pravico in se z evidentiranjem parcelacije ne posega v lastninsko pravico na parcelah, ki so predmet parcelacije. Lastništvo parceliranih zemljišč ostaja po izvedbi postopka parcelacije isto, kot je bilo pred uvedbo tega postopka. Glede tožbenega predloga, ki se nanaša na sklenitev pravnega posla z dogovorjenim plačilom za zemljišča, ki so del javne poti, pa sodišče izpostavlja v odgovoru na tožbo izražen interes Občine Šentjur za sporazumno ureditev statusa javnih površin.

13Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu ZUS-1.

K točki II izreka:

14Tožnica je v dopolnitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora tožnica sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz točke II izreka te sodbe.