VSRS Sklep I R 168/2018

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Kopru.

1Predlagateljica je pri Okrajnem sodišču v A. kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču vložila predlog za delitev stvari v solastnini.

2Okrajno sodišče v A. Vrhovnemu sodišču predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče z območja Okrožnega sodišča v B.. Predlog utemeljuje s tem, da je predlagateljica do 31. 12. 2017 na njihovem sodišču opravljala dela in naloge sodne zapisnikarice, sedaj pa je dodeljena na Okrajno sodišče v C. V preteklosti je tudi že sodelovala s sodnikom D. D., ki delo opravlja na Okrajnem sodišču v E.

3Predlog je utemeljen.

4Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri ni pomembno le to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč pa se mora to odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja.

5Vrhovno sodišče je že večkrat presodilo, da bi bil videz nepristranskosti lahko prizadet, če je stranka v postopku uslužbenec pristojnega sodišča.¹ Predlagateljica postopka za delitev stvari v solastnini je bila zapisnikarica pristojnega sodišča, sedaj pa delo opravlja na Okrajnem sodišču v C., kar bi utegnilo pri nasprotnih strankah in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča. Hkrati gre za manjše sodišče in zato intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.

6Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v zadevi na podlagi 67. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku določilo Okrajno sodišče v Kopru.

¹ Glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča RS: I R 104/2018, I R 43/2018 in I R 16/2018.