UPRS Sodba IV U 92/2018-9

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom prošnjo A.A., v tem upravnem sporu tožnika, z dne 3. 11. 2017 za odpis vračila sredstev iz prejete brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) zavrgla kot nedovoljeno. V obrazložitvi svoje odločitve je navedla, da je bilo z odločbo tožene stranke, št. Bpp 1250/2016 z dne 26. 4. 2017, tožniku naloženo, da v 30 dneh od prejema te odločbe povrne stroške neupravičeno pridobljene brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v višini 375,76 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Citirana odločba je postala pravnomočna in izvršljiva 30. 8. 2017. Tožnik je 3. 11. 2017 podal vlogo za odpis obveznosti po navedeni odločbi, pri čemer je opisal svoje slabo finančno stanje. Tožena stranka tožnikovem predlogu ni ugodila, saj za to ni podlage v določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se v teh postopkih uporablja v skladu z določilom drugega odstavka 34. člena ZBPP. Na obveznost vračila sredstev iz naslova BPP tako ne more vplivati slabo premoženjsko stanje upravičenca do BPP. Iz navedenih razlogov je tožena stranka predmetno prošnjo tožnika zavrgla kot nedovoljeno.

2Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, v kateri navaja, da je sklep tožene stranke več kot nenavaden in je v nasprotju z odločitvijo „nadrejene“ sodnice, ki je BPP odobrila. Pri tem tožena stranka ni upoštevala, da je imel tožnik samo 309 EUR mesečnega nadomestila in da je njegov dolg večji od njegovega premoženja. Nadalje pojasnjuje, da je trenutno brez premoženja in brez dohodkov, zaradi česar si ne zna predstavljati, kako naj povrne dodeljeno BPP. Upravno sodišče prosi, da presodi, kako rešiti zadevo.

3Tožnik je v dopolnitvi tožbe ponovil tožbene navedbe glede višine njegovega dolga, ki je večji od vrednosti njegove nepremičnine, ter izrazil pomislek v to, da je drug sodnik zavrnil njegovo prošnjo in celo razveljavil predhodno izdano odločbo, s katero mu je bila predhodno že odobrena BPP. To dejanje je po mnenju tožnika neodgovorno, če ne kaj več, kot je navedel sam. Dodaja še, da sodišče tudi ni upoštevalo kupoprodajne pogodbe z upnikom, ki jo je sestavil notar, in plačanega davka.

4Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

5Tožba ni utemeljena.

6Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, v zvezi s tožbenimi navedbami pa dodatno in ponovno pojasnjuje v nadaljevanju navedena dejstva.

7Tožena stranka je z odločbo, št. Bpp 1250/2016 z dne 26. 4. 2017, tožniku naložila, da v 30 dneh od prejema te odločbe povrne stroške neupravičeno pridobljene BPP, v višini 375,76 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ker je postala navedena odločba 30. 8. 2017 pravnomočna (in izvršljiva), se sodišče ne spušča v presojo utemeljenosti tožbenih navedb, ki se nanjo nanašajo.

8Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da ZBPP in ZUP, ki se v postopkih po ZBPP uporablja subsidiarno, ne dajeta pravne podlage za odpis obveznosti vračila neupravičeno prejete BPP, ter da na obveznost vračila sredstev iz naslova BPP ne more vplivati premoženjsko stanje upravičenca do BPP.

9Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.