VSRS VIII DoR 185/2018-7

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je treba v tožbenem zahtevku iz naslova trpinčenja na delovnem mestu samostojno opredeliti posamezne pravno priznane pojavne oblike nepremoženjske škode kot so predpisane v 179. členu OZ?

1Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo plačilo odškodnine v znesku 3.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe, to je od 3. 1. 2012 dalje do plačila, medtem ko je tožbeni zahtevek za plačilo 6.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 1. 2012 dalje do plačila zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožniku nadrejena delavka v obdobju od oktobra 2008 do julija 2009, ko je tožniku prenehalo delovno razmerje, namerno ravnala nedopustno oziroma protipravno s tem, ko mu je odvzela vodenje in koordinacijo službe za IT, mu odvzela naloge na področju javnih naročil, ga žalila in z njim grobo ravnala. Tožena stranka ni dokazala, da bi za odvzem delovnih nalog in zadolžitev obstajali utemeljeni razlogi. Ker gre za ponavljajoče se in sistematično graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu v zvezi z delom, je sodišče presodilo, da je tožnik upravičen do odškodnine zaradi mobinga.

2Sodišče druge stopnje se je strinjalo s pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbi obeh strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj:

— ali je kršeno načelo neposrednosti s tem, ko najprej drugostopno sodišče, v ponovljenem postopku pa tudi prvostopno sodišče, brez neposredne izvedbe dokazov, na katerih odločitev utemelji, sprejme drugačno presojo dejanskega stanja od tistega, ki ga je sprejelo prvostopno sodišče, ki je edino opravilo neposredno zaslišanje prič v prvem odločanju?

— ali so kršena pravila pravdnega postopka s tem, ko niso upoštevana oz. niso pravilno upoštevana pravila skrbnosti presoje dokazov o obstoju elementov trpinčenja na delovnem mestu na način, da v odločitvi do določenih dokazov in trditev ni opredelitve oz. je ta zgolj pavšalna?

— kakšen je standard argumentacije nasprotovanja izvedenskemu mnenju in ali sodišče ravna v nasprotju s pravili o izvajanju dokazov z izvedencem s tem, ko kljub argumentiranemu in določnemu nasprotovanju ter predlogu ne angažira novega izvedenca?

— ali so kršena določila pravdnega postopka s tem, ko je prisojena odškodnina ne glede na to, da ta v tožbenem zahtevku ni specificirana oz. ali je potrebno v tožbenem zahtevku iz naslova trpinčenja na delovnem mestu samostojno opredeliti posamezne pravno priznane pojavne oblike nepremoženjske škode kot so predpisane v 179. členu OZ?

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa nižjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, ki je opredeljeno v izreku tega sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo.