VSL Sodba II Cp 1452/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 141358/2016 z dne 6.1.2017 v 1. in 3. odstavku izreka razveljavilo ter zaradi umika zahtevka za zakonske zamudne obresti od zneska 10,68 EUR od 28. 12. 2016 dalje postopek v tem delu ustavilo (I. točka izreka), v ostalem delu pa tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v višini 55,00 EUR (III. točka izreka).

2Zoper zavrnitev zahtevka se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi ali spremeni, vse s stroškovno posledico. Zahteva povrnitev plačane sodne takse za pritožbo. Ne soglaša z ugotovitvijo, da ji je bila pogodba o opravljanju upravniških poslov odpovedana. Ugotovitev temelji na domnevah, napačno ugotovljenih dejstvih in na napačnem tolmačenju zakonskih določil. Opozarja, da zapisnik zbora lastnikov z dne 29. 8. 2014 ne izkazuje, kar ugotavlja sodišče, da so navzoči obravnavali predloge sklepov. Iz zapisnika je razvidno, da so prisotni glasovali o 4. in 5. točki dnevnega reda. Glede 2. in 3. točke dnevnega reda pa je iz zapisnika razvidno, da so bili obravnavani zgolj predlogi sklepov. Iz zapisnika ni razvidno, da bi bilo opravljeno glasovanje o predlogih in sklepih iz 2. in 3. točke dnevnega reda. Iz zapisnika ni razvidno, da bi vseboval priloge. O obstoju prilog je bila tožeča stranka seznanjena šele s sodbo. Ugotovitev o glasovanju na zboru nima podlage v listinah. Da so posamezniki glasovali pisno, bi moralo biti jasno in nedvoumno izkazano. Sklicuje se na 35. čl. Stanovanjskega zakona (SZ-1) in navaja, da s strani tožene stranke predložene listine niso verodostojne. Manipulacijo z listinami izkazuje tudi ugotovitev, da je prišlo do tipkarske napake, ki je bila kasneje sanirana. Sodišče, ki navaja, da bi tožeča stranka, če dvomi v verodostojnost listine, lahko zahtevala predložitev izvirnika, ne upošteva, de je tudi vsebino izvirnika mogoče sanirati, torej tekst naknadno spreminjati. Listine, ki jih sodišče šteje za verodostojne, izkazujejo zgolj to, da posamezni lastniki iz osebnih razlogov manipulirajo z ostalimi. Sodišču očita, da se ni opredelilo do – s strani tožeče stranke predložene – sodbe VI P 1493/2015, s katero je ugotovljeno drugačno dejansko stanje.

3Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Obravnavani spor je spor majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. čl. ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. V sporu majhne vrednosti izdana sodba se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. čl. ZPP). Tako je bil pritožnik s pravnim poukom tudi poučen. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. čl. ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6Glavnina pritožbenih razlogov se nanaša ravno na ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče prave stopnje je ugotovilo, da Zapisnik izrednega občnega zbora lastnikov z dne 29. 8. 2014 dokazuje, da so lastniki stavbe A. cesta 4a na izrednem občnem zboru z večino glasov izglasovali odpoved Pogodbe o upravljanju. Tožena stranka temu oporeka; Zapisniku izrednega občnega zbora lastnikov odreka verodostojnost in meni, da listina ne dokazuje glasovanja o predlaganem sklepu. Ker pravilnost ugotovitve dejanskega stanja ne more biti predmet obravnave pritožbenega sodišča, se do glavnine pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče ne opredeljuje. Po prvostopenjskem sodišču ugotovljeno dejansko stanje je za pritožbeno sodišče danost.

7Preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava je treba izvesti z apliciranjem materialnega prava na po sodišču prve stopnje ugotovljena dejstva. Tak preizkus pokaže, da tudi z očitkom nepravilne uporabe materialnega prava pritožnik ne more doseči drugačne odločitve. Ker pogodba o upravljanju v času, za katerega tožeča stranka uveljavlja plačilo svojih storitev, ni obstajala, tožeča stranka na pogodbeni podlagi ni upravičena ničesar zahtevati. Ker je toženec stroške obratovanja in vzdrževanja plačal drugemu upravniku, ni obogaten.

8Utemeljenost zahtevka sodišče presoja na podlagi predlaganih dokazov, zato v drugem pravdnem postopku ugotovljeno dejansko stanje in sprejeta odločitev nista pokazatelja pravilnosti odločitve. Sodišče prve stopnje, ki ni komentiralo sodbe VI P 1493/2015, zato ni kršilo procesnih predpisov.

9Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. čl. ZPP).

10Sodnica posameznica odloča na podlagi petega odstavka 458. čl. ZPP.