VSL Sodba I Cpg 1114/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 115740/2015 z dne 1. 10. 2015 v 1. in 3. odstavku izreka, kjer je toženi stranki naloženo, da v 8 dneh plača tožeči stranki glavnico 7.135,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 3. 2013 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 44,00 EUR (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 344,40 EUR (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2Zoper navedeno sodbo se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo in v okviru uradnega preizkusa zadeve po 2. odstavku 350. člena ZPP, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi v zadostni meri in prepričljivo obrazložilo, zato pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema razloge prvostopenjske sodbe in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje sklicuje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja:

6Tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da ima tožena stranka dovoljenje za ročni vnos podatkov (številko kartice) v POS terminal (t. j. vnos podatkov brez prisotnosti kartice na prodajnem mestu) le za prodajno enoto, ki ima v pogodbi navedeno hotelsko ali rent-a-car dejavnost ter le za plačilo teh storitev. Navedeno izhaja iz točke 5.2 Navodil prodajnim mestom za poslovanje s plačilnimi karticami (priloga A1 spisa), ki so sestavni del Pogodbe o načinu plačila blaga in storitev s karticami št. 000 z dne 18. 9. 2009 (2. člen ter 9. alineja 6. člena omenjene pogodbe na list. št. 12 do 17 spisa) kot tudi sestavni del Dodatka k pogodbi o načinu plačila blaga in storitev s karticami MasterCard, Karanta in Visa, št. 000 za ročni vnos podatkov v POS terminal z dne 9. 10. 2009 (7. odstavek 2. člena omenjenega dodatka na list. št. 18 in 19 spisa). Med strankama ni sporno, da je bila prodajna enota s hotelsko dejavnostjo pri toženi stranki le P. Nadalje tožena stranka ne zanika, da so bila zadevna sporna plačila s karticami izvedena z ročnim vnosom preko POS terminala prodajne enote P. in sicer za nakup kozmetičnih izdelkov iz toženkine prodajne enote L.¹ Takšno ravnanje toženke nedvomno predstavlja kršitev predmetne pogodbe in dodatka k njej (kot tudi pravil mednarodnih kartičnih sistemov MasterCard in Visa²), zadevna plačila pa sta imetnika uporabljenih kartic (oziroma njuni banki) zavrnila, ker nista bila s svojima karticama udeležena na prodajnem mestu, pri čemer je tožeča stranka naposled ti reklamaciji morala sprejeti³, zato tožeča stranka na podlagi 2. odstavka 3. člena pogodbe oziroma 9. odstavka 2. člena dodatka k njej utemeljeno zahteva vračilo izplačanih akontacij zneskov (9. člen pogodbe) za predmetne transakcije v delu, ki jih ni pobotala s toženki dolgovanimi plačili akontacij za naslednje mesece (10. odstavek 2. člena dodatka k pogodbi).⁴

7Očitno neutemeljene so navedbe tožene stranke v smeri, da bi tožeča stranka v obravnavanem primeru lahko opravila pobot le tistih terjatev tožeče in tožene stranke, ki izvirajo iz poslovanja toženkine prodajne enote P. V 10. odstavku 2. člena dodatka k zadevni pogodbi je namreč izrecno določeno, da se lahko banka (tožeča stranka) v primerih kot je obravnavani poplača s pobotom, tako da zmanjša plačila, ki jih bo dolgovala prodajnemu mestu (toženi stranki) za naslednji mesec iz katerekoli pogodbe, ki jo ima prodajno mesto sklenjeno z banko. Iz navedenega določila tako povsem jasno izhaja, da je bila tožeča stranka upravičena pobotati svojo terjatev do tožene stranke s katerokoli terjatvijo, ki jo je imela na podlagi zadevne pogodbe proti njej tožena stranka kot prodajno mesto, torej ne glede na prodajno enoto v okviru prodajnega mesta.

8Ker je, kot že pojasnjeno, tožena stranka zlorabila možnost ročnega vnosa podatkov v POS terminal prodajne enote P. za plačilo blaga (kozmetičnih izdelkov), ki se je prodajalo preko druge prodajne enote (L.) in za katero ročni vnos podatkov v POS terminal (t. j. vnos podatkov brez prisotnosti kartice na prodajnem mestu) skladno s pogodbo in dodatkom k njej ter pravili mednarodnih kartičnih sistemov ni bil dovoljen, toženkine navedbe v smeri, da je pri tem vseeno ravnala skrbno (npr. s preverjanjem, ali so kartice na t. i. črni listi), ne morejo biti upoštevne.

9Neupošteven je tudi pritožbeni ugovor, da tožena stranka zadevnih navodil ni poznala. Tožena stranka je s podpisom pogodbe in dodatka k njej sprejela zavezo, da bo pri sprejemu plačil s predmetnimi karticami ravnala v skladu z vsakokrat veljavnimi navodili prodajnim mestom za poslovanje s plačilnimi karticami, ki so sestavni del pogodbe oziroma dodatka.⁵ Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi tožeča stranka morala toženi predstaviti njihovo vsebino. Vsebina navodil bi toženi stranki morala biti znana že zato, ker nanje pogodba in dodatek izrecno opozarjata. Tožena stranka v pritožbi smiselno še izpostavlja, da ni vešča sklepanja zapletenih finančnih pogodb, a je bila glede seznanitve z navodili, ki so sestavni del pogodbe, sama dolžna pokazati ustrezno skrbnost. Povprečno skrbna pogodbena stranka bi se z navodili, ki so sestavni del pogodbe in dodatka, seznanila in se o njih poučila, preden bi pogodbo in dodatek podpisala. Če tega ni storila in je pogodbo z dodatkom podpisala ter nato tudi poslovala s plačilnimi karticami, ne da bi se seznanila z vsebino navodil, mora sama nositi posledice svojega neskrbnega ravnanja, saj je tožeča stranka nanje ni bila dolžna opozoriti, kot zmotno uveljavlja pritožnica.⁶ Zadevna navodila so po presoji pritožbenega sodišča v točki 5.2 tudi dovolj jasna, da jih lahko razume povprečen uporabnik kartičnega poslovanja, zato v obravnavanem primeru niso relevantna pritožbena izvajanja o tem, da naj bi bila toženka šibkejša stranka pogodbe.⁷

10Tožeča stranka je tudi po presoji pritožbenega sodišča v postopkih reklamacij storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi zaščitila interese tožene stranke. Nedvomno je tožeča stranka (oziroma njena pogodbena partnerica B. d. o. o., ki je za tožečo stranko opravljala procesiranje na področju kartičnega poslovanja) toženo stranko seznanila s postopki reklamacij zadevnih transakcij ter razlogi zanje, tožena stranka pa je bila večkrat pozvana tudi na predložitev potrebne dokumentacije, pri čemer je bila poučena, kaj mora ta dokumentacija obsegati kot tudi o posledicah neposredovanja zahtevanih podatkov in dokumentacije (dopisi v prilogah A4 do A7 ter A53 do A56 spisa). Tožeča stranka je reklamacije zavrnila, a sta imetnika kartic vztrajala, da nista avtorizirala in ne bila udeležena pri spornih transakcijah, zaradi toženkinega nedopustnega ravnanja (ročni vnos podatkov v POS terminal v nasprotju s pogodbo in pravili mednarodnih kartičnih sistemov) pa je bila posredovana dokumentacija pomanjkljiva in z njo ni bilo mogoče dokazati, da sta imetnika kartic opravila oziroma avtorizirala sporne transakcije, zato se je tožeča stranka (v izogib dodatnim stroškom, ki bi nastali v postopku pred VISA Arbitražno komisijo) naposled utemeljeno odločila, da sprejeme pred-arbitražna pisma za zadevne transakcije (prilogi A3 in A8 spisa). Kaj še bi lahko tožeča stranka storila, tožena stranka niti ne pojasni, zato ti očitki ostajajo zgolj na ravni pavšalnosti in o kakršnikoli soodgovornosti tožeče stranke za obravnavano situacijo ni mogoče govoriti.

11Tožena stranka odločitev o pravdnih stroških izpodbija le z argumentom napačnosti odločitve o glavni stvari. Slednji se je izkazal za neutemeljenega, zato je neutemeljena tudi pritožba zoper stroškovni del izreka izpodbijane sodbe.

12Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe (353. člen ZPP). Pri tem se je pritožbeno sodišče opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

13O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena in 1. odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Te izdelke bi bilo skladno s pogodbo in dodatkom (kot tudi pravili mednarodnih kartičnih sistemov) možno plačevati s karticami le preko POS terminala prodajne enote L. in sicer tako, da kupci pred plačilom neposredno predložijo plačilno kartico prodajni enoti.
² Točka 5.2 navodil.
³ Zaradi toženkine kršitve določil pogodbe in dodatka k njej (ter posledično tudi pravil mednarodnih kartičnih sistemov) v postopku reklamacije oziroma pred-arbitraže ni bilo možno dokazati, da sta imetnika kartic opravila sporne transakcije, zaradi česar je tožeča stranka reklamacije oziroma pred-arbitražna pisma naposled sprejela (priloge A3, A8 ter A9 do A49 spisa).
⁴ Pravdni stranki sta se v 2. odstavku 3. člena pogodbe oziroma v 9. in 10. odstavku 2. člena dodatka k pogodbi dogovorili, da če se kasneje ugotovi, da nakupa blaga ali storitev ni opravil imetnik kartice oziroma, da na slip izpisek niso vneseni podatki v skladu z določili pogodbe in dodatka, ter da zaradi tega nakupa ni mogoče preveriti, je tožena stranka dolžna tožeči vrniti vsak znesek, ki ga je prejela od tožeče stranke na taki podlagi skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od plačila do dne vračila. Prav tako sta se pravdni stranki dogovorili, da je tožeča stranka upravičena akontirane zneske pobotati, tako da zmanjša plačila, ki jih bo dolgovala toženi stranki naslednji mesec. Skladno z 9. členom pogodbe je namreč tožeča stranka na podlagi (s strani tožene stranke) predloženih slip izpiskov opravila akontacijo nakazil za transakcije, kot izhajajo iz teh izpiskov.
⁵ 2. člen pogodbe na list. št. 12 do 17 spisa ter 7. odstavek 2. člena dodatka k pogodbi na list. št. 18 in 19 spisa.
⁶ Podobno npr. tudi sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 988/2015 z dne 14. 10. 2015 in opr. št. I Cpg 591/2013 z dne 30. 9. 2014.
⁷ Podobno npr. sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 505/2012 z dne 21. 1. 2014.