VSRS Sklep I Kr 44/2018

Za postopek se določi Višje sodišče v Kopru.

A.

1Prekrškovni organ Finančna uprava Republike Slovenije je s plačilnim nalogom z dne 21. 8. 2017 storilki prekrška pravno osebo Združenje XYZ in odgovorno osebo A. A. spoznal za odgovorni storitve prekrškov po 1. točki prvega odstavka 397. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Pravni osebi je izrekel globo v višini 1.200,00 EUR, odgovorni osebi pa globo v višini 600,00 EUR. Zoper navedeni plačilni nalog sta pravna in odgovorna oseba vložili zahtevo za sodno varstvo, ki ji je Okrajno sodišče v Mariboru z dne 23. 7. 2018 ugodilo ter postopek zoper pravno in odgovorno osebo ustavilo. Zoper navedeno sodbo je pritožbo, o kateri bi moralo odločati Višje sodišče v Mariboru, vložil prekrškovni organ.

2Predsednica senata Višjega sodišča v Mariboru višja sodnica B. B. je na Vrhovno sodišče vložila predlog za prenos krajevne pristojnosti, v katerem je navedla, da je A. A. zaposlen na Višjem sodišču v Mariboru kot višji pravosodni svetovalec, ki dela na področju izvršilnih zadev. Te zadeve rešujejo tudi sodniki prekrškovnega oddelka Višjega sodišča v Mariboru, ki so v vsakodnevnem stiku z A. A. Z njim komunicirajo in se osebno poznajo. Meni, da lahko to dejstvo pri udeležencih postopka in drugih vzbudi dvom v nepristranskost odločanja v konkretni zadevi, hkrati pa tudi dvom v nepristranskost Višjega sodišča v Mariboru. Vrhovnemu sodišču predlaga, da na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), kot neposredno višje sodišče, za postopek določi drugo stvarno pristojno višje sodišče, ki bo odločilo o vloženi pritožbi.

B.

3Po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).

4Bistvo vloženega predloga za prenos krajevne pristojnosti je v trditvi, da zaradi zaposlitve višjega pravosodnega svetovalca A. A. na izvršilnem oddelku Višjega sodišča v Mariboru, katerega sodniki hkrati odločajo tudi o prekrškovnih zadevah, pred Višjim sodiščem v Mariboru ne bo zagotovljen videz nepristranskosti sojenja.

5Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah¹ presodilo, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Zaupanja v integriteto članov senata Višjega sodišča v Mariboru sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je na izvršilnem oddelku Višjega sodišča v Mariboru, kot višji pravosodni svetovalec, zaposlen storilec prekrška. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,² ki izrecno poudarja, da je treba v vsakem posamičnem primeru skrbno presoditi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.

6V konkretni zadevi okoliščina, da je storilec prekrška A. A., kot višji pravosodni svetovalec, zaposlen na Višjem sodišču v Mariboru, ki je pristojno za odločanje o pritožbi zoper sodbo, s katero je bil zoper njega prekrškovni postopek ustavljen, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vrhovno sodišče je pri odločitvi izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven.

C.

7Vrhovno sodišče je zato na podlagi določbe prvega odstavka 35. člena ZKP, v zvezi z 20. alinejo prvega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (ZP-1) za ta postopek, namesto krajevno pristojnega Višjega sodišča v Mariboru, določilo Višje sodišče v Kopru.

¹ Primerjaj na primer odločbo Vrhovnega sodišča I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 8/2007 z dne 3. 11. 2007, I Kr 44/2007 z dne 20. 9. 2007, I Kr 42/2008 z dne 13. 10. 2008, I Kr 16/2010 z dne 11. 3. 2010, I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016 ter številne druge.
² Primerjaj na primer odločbe Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 ter Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015.