VSL Sklep Cst 537/2018

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek odločanja o predlogu upnice N. d. d., za začetek stečajnega postopka nadaljuje (1. točka izreka). Upnico N. d. d. je pozvalo, da v roku 15 dni sporoči sodišču ali vztraja pri predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom (2. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep je vložila dolžnica pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter upnikov predlog za začetek stečajnega postopka zavrže.

3Upnica N. d.d. je vložil odgovor na pritožbo. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbo dolžnika zavrne kot neutemeljeno.

4Pritožba ni utemeljena.

5Zaradi vloženega predloga za začetek poenostavljene prisilne poravnave je sodišče dne 6. 3. 2018 izdalo sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. S sklepom z dne 7. 3. 2018 je nato postopek odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom z dne 10. 10 2017 prekinilo do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je Okrožno sodišče v Celju s pravnomočnim sklepom St 000/2018 z dne 18. 7. 2018 potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo nad dolžnikom. Glede na navedeno je sodišče v izpodbijanem sklepu sklenilo, da je razlog za prekinitev prenehal ter prekinjeni postopek odločanja o predlogu upnice za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom nadaljevalo po 208. členu ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP.

6Stališča pravne teorije in sodne prakse glede 152. člena ZFPPIPP v razmerju med poenostavljeno prisilno poravnavo in stečajnim postopkom so usklajena.¹ Za položaj, ko je poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena, se sedmi odstavek 152. člena ZFPPIPP ne uporablja, saj ni naveden v drugem odstavku 212.b člena ZFPPIPP. V tem členu so namreč navedene tiste določbe postopka prisilne poravnave, ki se v postopku poenostavljene prisilne poravnave uporabljajo smiselno. Upniku so v postopku poenostavljene prisilne poravnave namreč zagotovljene bistveno manjše kavtele za varstvo njegovega pravnega položaja, kot to velja za postopek (redne) prisilne poravnave. Za položaj, ko je poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena, zato ne bi bilo primerno smiselno uporabiti sedmega odstavka 152. člena ZFPPIPP, pač pa se za ta položaj smiselno uporablja tretji odstavek 152. člena ZFPPIPP.

7Po pravnomočno končanem postopku poenostavljene prisilne poravnave je zato treba nadaljevati postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Kadar je poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena velja torej izpodbojna domneva (po petem odstavku 14. člena ZFPPIPP), da je prenehal položaj dolžnikove insolventnosti. Zato bo moral upnik v takem primeru domnevo izpodbijati tako, da bo dokazal, da je dolžnik še vedno insolventen, torej, da z ukrepi prestrukturiranja, ki so predmet poenostavljene prisilne poravnave, ni odpravil insolventnosti.

8Materialnopravno stališče dolžnika, da bi moralo sodišče na podlagi sedmega odstavka 152. člena ZFPPIPP upnikov predlog za začetek stečajnega postopka zavreči, je zmotno. Pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava torej ni utemeljen.

9Sklep sodišča prve stopnje je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

--------------------------

¹ Plavšak Nina: Razmerje med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in stečajnim postopkom, Pravna praksa, št. 21 ter VSL sklep Cst 61/2017, Cst 580/2015, Cst 248/2014, Cst 333/2014.