VSL Sodba IV Cp 1051/2018

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo preživnino, ki je bila dogovorjena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 986/2015-IV z 8. 5. 2015 in je za R. R. znašala 210 EUR mesečno od 1. 9. 2015 dalje, nazadnje valorizirana na 214,83 EUR mesečno, za A. A. pa v višini 210 EUR mesečno od 1. 9. 2015 dalje, nazadnje valorizirana na 214,83 EUR mesečno, znižalo tako, da je od 22. 3. 2013 dalje dolžan tožnik plačevati za R. R. preživnino v višini 190 EUR mesečno, za A. A. pa v višini 170 EUR mesečno (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2Zoper I. točko izreka sodbe se pritožuje tožena stranka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da sodišče ne bi smelo poseči v preživnino, ki je bila določena s sodno poravnavo. Sodišče je svojo odločitev oprlo na nezakonite, prirejene in neverodostojne dokaze. Plačilna lista, na katero se sklicuje sodišče, ne izkaže, da se je premoženjsko stanje tožeče stranke spremenilo. Tožeča stranka dejstva prikriva in kljub predlogu tožene stranke ne predloži obračuna mesečne plače, kar bi moralo sodišče upoštevati ob uporabi 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V tem delu je podana tudi bistvena kršitev določb postopka. Delodajalec pri izdaji potrdila ni upošteval povračil stroškov za prehrano, stroškov za prevoz, potnih stroškov in regresa ter morebitne božičnice oziroma trinajste plače. Tožnik je šele v izpovedbi navedel, da ima službeni avto. Splošno znano je, da službeni avto prejme vodstveni kader, ki ima tudi višje prihodke. Na potrdilu niso zavedeni morebitni drugi prejemki, ki jih je tožeča stranka morebiti prejela na roke, sodišče pa tega dejstva ni raziskalo.

Tožeča stranka je sama v izpovedbi potrdila, da ima novo ženo, s katero sta kupila nepremičnino - hišo dvojček v začetku leta 2017. V začetku leta 2017 naj bi z ženo kot darilo prejela nov avto znamke Škoda Kodiaq. Premoženje, ki ga pridobita zakonca z delom v času trajanja zakonske zveze je njuno skupno premoženje, česar sodišče ni upoštevalo in je zato nepravilno uporabilo materialno pravo. Po izpovedbi tožeče stranke naj bi šlo pri avtu za darilo, kar ne pomeni, da to predstavlja posebno premoženje le enega izmed zakoncev, saj je darilo lahko dano obema. Tožeča stranka je izpovedala, da išče drugo zaposlitev preko vez, pri čemer uradnih prošenj ni pošiljala, iz česar izhaja, da očitno ni imela interesa poskrbeti za svoje mladoletne otroke. Po prejemu izpodbijane sodbe in po vselitvi v novo hišo je s 1. 3. 2018 tožeča stranka uspela zamenjati službo in je sedaj zaposlena pri družbi P., d.o.o. Tožena stranka je podatek prejela naključno in naknadno in ga uveljavlja v skladu z določbo 414. člena ZPP. Sodišče poziva, naj opravi poizvedbe o prihodkih tožeče stranke v družbi P., d.o.o.

Tožena stranka je v izpovedbi potrdila, da je njen prihodek odvisen od prodaje artiklov, kar pomeni, da je dohodek v celoti odvisen od njene aktivnosti prodaje in časa, ki ga vloži. Zaključek sodišča, da tožeča stranka prispeva k stanovanjskim stroškom, je preuranjen. Dokaz z izjavo očeta s 27. 11. 2017 ni skladen z določbo 236. a člena ZPP in je podana bistvena kršitev določb postopala po prvem odstavku 339. člena ZPP. Tožeča stranka ni predložila nobenega drugega dokaza.

Sodišče je pri toženi stranki upoštevalo kot stalni dohodek dodatek na pripravljenost ne glede na to, da je toženka pojasnila, da dodatek za pripravljenost ne predstavlja stalnega vira dohodkov. Gre za kršitev materialnega prava. Tožena stranka se ne more znebiti občutka, da je sodišče na vsak način poskušalo ugoditi tožbenemu zahtevku tožeče stranke.

Tožena stranka je pravočasno grajala kršitev določb v skladu z 286.b členom ZPP zaradi neizvedbe dokaznih predlogov. Konkretizirano tega tožena stranka ni mogla opredeliti, saj sodišče svoje odločbe ni obrazložilo. Ker sodišče svoje odločbe ni obrazložilo niti v izpodbijani sodbi, je toženi stranki vzelo pravico do izjave. Podana je kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženi stranki tako ni jasno, zakaj so bili njeni predlogi (poziv tožeči, naj pojasni koliko dejansko zasluži, predložitev izpiskov z bančnega računa, poizvedba sodišča o prejemkih iz delovnega razmerja tožeči stranki ter poziv tožeči stranki, naj predloži podatke o lastništvu nove nepremičnine) zavrnjeni, saj izpodbijana sodba o tem ne vsebuje razlogov. Sodba je zato pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki so nejasni in so med seboj v nasprotju, zaradi česar je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZZP. Zlasti ni jasno, na podlagi katerih dokazov je sodišče poverilo vero glede višine prihodka in stanovanjskih stroškov. Ni jasno, kako je sodišče štelo, da kredit za novo nepremičnino v celoti nosi zakonska partnerica. Sodišče tudi ni obrazložilo nakupa nove nepremičnine, novega avta znamke Škoda Kodiaq in skupnega premoženja. Dokazna ocena prvostopenjskega sodišča je napačna, sodišče pa je nedopustno tehtalo zmožnost plačevanja preživninske obveznosti v razmerju do potreb otrok tako, da je naredilo test v korist tožeče stranke.

3Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po določilu 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti upravičenca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

6Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da so se spremenile okoliščine na strani obeh pravdnih strank. Pravdni stranki sta se v sodni poravnavi z 8. 10. 2015 sporazumeli za višino preživnine 210 EUR mesečno od 1. 9. 2015 dalje za vsakega od obeh otrok. Tožnik, ki je bil zaposlen v podjetju L., d.d., od 20. 4. 2015, je imel v času zadnje določitve preživnine plačo okoli 1.100 EUR mesečno, v času od vložitve tožbe pa do oktobra 2017 pa je po ugotovitvi sodišča prve stopnje povprečno mesečno zaslužil 818,07 EUR. Zakonita zastopnica tožencev je do aprila 2017 v povprečju zaslužila 1.200 EUR mesečno, od aprila 2017 pa po ugotovitvi sodišča prve stopnje povprečno od 1.330 do 1.400 EUR mesečno. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno ugotovilo, da so se preživninske sposobnosti obeh preživninskih zavezancev spremenile. Preživninska sposobnost tožnika se je znižala, preživninska sposobnost zakonite zastopnice tožencev pa se je zvišala. Pritožbena navedba tožene stranke, da je sodišče pri ugotavljanju preživninske sposobnosti zakonite zastopnice tožencev upoštevalo tudi prejemke, ki niso stalni (dodatek na pripravljenost), ugotovljenega ne spremeni. Sodišče pri ugotavljanju preživninskih sposobnosti ne upošteva(le) dejanskih prejemkov, ki jih preživninski zavezanec prejme, ampak tudi preživninske zmožnosti, ki jih preživninski zavezanec lahko realizira. Na podlagi navedenega je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so se preživninske zmožnosti tožnika poslabšale, zakonitega zastopnika tožencev pa izboljšale. Sodišče je ugotovilo, da je prišlo do spremembe tudi na strani mladoletnih otrok, ki sta sedaj oba v šoli, v letu 2015 pa je bil mlajši otrok še v vrtcu.

7Ker je sodišče ugotovilo bistveno spremenjene okoliščine tako na strani obeh staršev kot tudi mladoletnih otrok, je ravnalo pravilno, ko je na novo ugotavljalo potrebe otrok in zmožnost staršev prispevati k njunemu preživljanju. Glede tožnikove preživninske sposobnosti je sodišče ugotovilo, da je ta nižja, kot je bila v času prvotne določitve preživnine. Upoštevalo je, da znašajo v povprečju tožnikovi prejemki 818,07 EUR mesečo (primerjaj 15. točko obrazložitve). Ugotovilo je, koliko so znašala neto izplačila za obdobja od marca 2017 pa do oktobra 2017 ter se oprlo na izpis prometa iz tekočega računa, ki ga ima tožnik pri N., d.d. (list. št. C1 v spisu), obračun plače, ki se nahaja na list. št. A 4 ter potrdilo tožnikovega delodajalca L., d.d., L. s 16. 10. 2017. Primerjava podatkov iz vseh teh listin (A 4, A 5 in C 1) omogoča zaključek, kolikor je mesečno prejemal tožnik od marca 2017 pa do oktobra 2017. Sodišče je upoštevalo izpis prometa na računu, ki izkazuje nekoliko višje prihodke, kot so navedeni v potrdilu delodajalca s 16. 10. 2017 in so tudi višji od tistih prihodkov, ki jih je zatrjeval tožnik. Pritožbene navedbe tožene stranke, da je sodišče kot dokaz upoštevalo zgolj kot eno plačilno listo tožnika, so zato neutemeljene. Prvostopenjsko sodišče je naredilo zaključke na podlagi vseh izvedenih dokazov, tako zaslišanje tožnika, plačilne liste, potrdila delodajalca in izpiska s toženčevega računa in na podlagi njih naredilo zaključke, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema.

8Tožnik je zatrjeval in izpovedal, da nima nepremičnega premoženja niti lastnega avtomobila. Vozi službeni avto, ki ga lahko za lastne potrebe uporabi za kakšen kilometer. Vozi tudi ženin avto Škoda Kodiaq. Izpovedal je, da so njegovi dohodki nižji. Do znižanja pa je prišlo, ker v podjetju, kjer je delal, ni bilo prometa in so bili rezultati drugačni, sicer pa je opravljal ravno toliko dela, kot pred leti za isti denar. Hišo je kupila žena na kredit, in sicer za 90.000 EUR, kredit je vzela v višini 120.000 EUR in ga odplačuje 500 EUR mesečno.

9Sodišče prve stopnje je štelo, da je spremenjena okoliščina tudi to, da se je tožnik z ženo odločil za nakup hiše, za katero je najela kredit tožnikova žena. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno očita, da ravno nakup hiše kaže na izboljšanje premoženjskega stanja tožnika. Glede na to, da je bila hiša kupljena na kredit, ki ga je vzela in ga tudi odplačuje tožnikova žena, to pomeni, da hiša ekonomsko (še) ni odplačana. Tudi če kredit odplačuje zgolj tožnikova žena, to ne pomeni, da so se tožnikove preživninske zmožnosti povečale. Tožnikove preživninske zmožnosti so take, kot so bile ugotovljene glede na njegove prihodke in se zaradi nakupa hiše niso spremenile. Enako velja glede zatrjevanega darila avtomobila. Tožnik trdi, da je darilo prejela njegova žena. Tudi če bi bilo darilo dano obema (kot zatrjuje pritožba), to ne pomeni, da so tožnikove preživninske zmožnosti povečale, ampak so ostale take, kot so bile ugotovljene glede na dohodek, ki ga tožnik prejema.

10Tožena stranka v pritožbi navaja, da je tožnik 1. 3. 2018 sklenil novo pogodbo o zaposlitvi in je sedaj zaposlen v družbi ., d.o.o. Ker gre za novo dejstvo, ki je nastalo po zaključku glavne obravnave (13. januarja 2018), pritožbeno sodišče navedb o novi zaposlitvi tožnika ne more upoštevati, saj gre za novo dejstvo nastalo izven časovnih meja pravnomočnosti.

11Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje kršilo določilo 1. odstavka 339. člena ZPP s tem, ko ni obrazložilo zavrnitve dokazov predlaganih s strani tožene stranke. Kot izhaja iz zapisnika z glavne obravnave z 11. 12. 2017, je sodišče neizvedene dokaze kot nepotrebne zavrnilo, tožena stranka pa je ugovarjala kršitev določb postopka po 286.b členu ZPP zaradi neizvedbe dokazov. Tožena stranka ni konkretno navedla katerih dokazov prvostopenjsko sodišče ni izvedlo. V pritožbi sedaj prvič navaja, da so bili njeni dokazni predlogi poziv tožeči stranki, naj pojasni, koliko dejansko zasluži vključno z denarnimi zneski, ki jih prejme na roko, poziv tožeči stranki na predložitev izpiskov z bančnega računa in poizvedbe sodišča o prejemkih iz delovnega razmerja tožeče stranke ter poziv tožeči stranki o predložitvi podatkov lastništva nove nepremičnine.

12Prvostopenjsko sodišče je v 3. točki obrazložitve pojasnilo katere dokaze je izvedlo in da ostalih predlaganih dokazov ni izvedlo, saj je lahko z dokazi, ki jih je izvedlo, zadostno presodilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Sodišče je pribavilo izpisek z bančnega računa tožnika in tako ugotovilo, kakšni so dejanski prejemki tožnika in dejanske prejemke tudi upoštevalo. Da naj bi tožnik prejemal tudi zneske na roke, je tožena stranka začela navajati šele v pritožbi, pri tem ne pojasni, zakaj tega ni navedla že prej, zato pritožbeno sodišče šteje, da gre za prepozno navedbo. Podatki o lastništvu nove nepremičnine niso relevantni, sodišče prve stopnje je namreč upoštevalo, da sta se tako tožnik kot nova žena odločila za nakup nove hiše, ki je bila kupljena v času trajanja zakonske zveze in bo odplačana s sredstvi pridobljenimi z delom v času trajanja zakonske zveze. Zatrjevane kršitve po prvem odstavku 339. člena ZPP in po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP s tem niso nastale.

13Sodišče prve stopnje je med stroški, ki jih ima tožnik, pravilno upoštevalo tudi stanovanjske stroške, ki jih tožnik plačuje očetu, pri katerem je v času odločanja (še) živel z družino. O teh stroških je izpovedal tožnik, v spisu pa je tudi listinska izjava z dne 27. 11. 2017, ki jo je napisal tožnikov oče (A6). Očitek pritožbe, da je zaključek sodišča, da tožnik plačuje stanovanjske stroške, preuranjen in brez dokazov, je zato neutemeljen.

14Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi tako pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo treba zato zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).