VSM Sklep I Cpg 78/2018

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje (III. in V. točka izreka) se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški pritožbe.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom postopek na plačilo 232,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ustavilo. Nadalje je v II. točki izreka dovolilo spremembo tožbe in v III. točki izreka je tožbeni zahtevek na plačilo 7.137,47 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo. V IV. in V. točki izreka je odločilo o stroških prič ter pravdnih stroških tožene stranke.

2Zoper sprejeto odločitev sodišča prve stopnje (točka III in V izreka) se pritožuje tožeča stranka. V pravočasni pritožbi navaja, da gre med pravdnima strankama za razmerje z mednarodnim elementom, sodišče prve stopnje pa je zmotno odločilo, da je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, s katerim tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi izpolnitve prodajne pogodbe z napako, potrebno uporabiti pravo Republike Slovenije. Sklicuje se na uredbo ES št. 593/2018 Evropskega parlamenta in sveta z dne 17. 6. 2018 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (v nadaljevanju Rim I), in sicer bi sodišče moralo uporabiti pravo, v katerem ima običajno prebivališče prodajalec, razen kadar iz vseh okoliščin primera izhaja, da je pogodba očitno v tesnejši zvezi z drugo državo kot je to v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je povsem pavšalno zaključilo, da ni tesnejše povezanosti z Republiko Hrvaško, kljub temu, da je prodajalec prilagodil komunikacijo kupcu in je z njim komuniciral v hrvaškem jeziku. Zaključek sodišča prve stopnje je povsem neobrazložen ter pavšalen. Pri tem je sodišče spregledalo, da gre za specifičen proizvod, ki se proizvede po naročilu in glede na potrebe kupca in ravno zaradi tega je tudi dobavljivost takšnega proizvoda dolgotrajnejša in se mora nanj čakati vsaj ene mesec. Ventili, ki so bili vgrajeni jih je bilo potrebno testirati po standardih, ki so veljali v Republiki Hrvaški. Vse te okoliščine pa nakazujejo, da je v predmetnem postopku potrebno uporabiti hrvaško pravo. V predmetni zadevi je namreč tožeča stranka kot kupec od tožene stranke kot prodajalca zahtevala povračilo škode, ki ga je utrpela zato, ker ji je tožena stranka dobavila blago z napako. V skoraj identični zadevi Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 242/2009 je sodišče druge stopnje ugotovilo najtesnejšo povezavo s pravom države, v kateri je imel sedež kupec in ne prodajalec, saj se je napaka, na podlagi katere je nastala škoda, pojavila na ozemlju kupca. Sodišče prve stopnje je tako določbe Rim I narobe uporabilo, čeprav jih je citiralo. V skladu s hrvaškim pravom pravica kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki ugasne po izteku dveh let, šteto od dneva, ko mu je odposlal obvestilo. Sicer pa tožeča stranka ni izgubila niti enoletnega roka za uveljavljanje pravic iz naslova jamčevanja za stvarne napake po 480. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), saj je tožena stranka še 12. 6. 2015 tožeči stranki ponujala vračilo kupnine ter podajala predloge o načinu izvedbe sanacije oziroma je tožeči stranki še v predmetnem postopku na prvi stopnji ponujala vračilo kupnine v znesku 1.925,20 EUR proti izročitvi vseh 100 dobavljenih ventilov. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3V odgovoru na pritožbo se tožena stranka zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane sodbe, saj je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe Rim I.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6V predmetni zadevi tožeča stranka kot kupec od tožene stranke kot prodajalca uveljavlja pravice v zvezi z jamčevanjem za stvarne napake. Tožeča stranka zatrjuje, da ji je tožena stranka dobavila blago z napako in zato od nje uveljavlja povračilo škode zaradi izpolnitve prodajne pogodbe z napako. Gre za pogodbeno odškodninsko odgovornost zaradi kršitve pogodbe o mednarodni prodaji blaga, saj sta pravdni stranki iz različnih držav.

7Za določitev merodajnega prava je relevantna Uredba RIM I. V skladu s 25. členom Rim I ne posega v uporabo mednarodnih konvencij. Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga¹ (v nadaljevanju Dunajska konvencija - DK) je specialnejši predpis od RIM I, ki se neposredno uporabi, kadar so izpolnjeni pogoji za njeno uporabo, razen če stranke izrecno izključujejo njeno uporabo. Dunajske konvencije se tako uporablja za prodajno pogodbo med strankama, ki imata svoj sedež na ozemlju različnih držav, če so te države pogodbenice Dunajske konvencije (1.a točka prvega odstavka DK). Glede na dejstvo, da ima tožeča stranka sedež v Republiki Hrvaški, tožena stranka pa v Republiki Sloveniji in sta obe državi pogodbenici Dunajske konvencije, se za presojo spornega razmerja uporabljajo določbe Dunajske konvencije.

8Pogodbeno odškodninsko odgovornost zaradi kršitve pogodbe o mednarodni prodaji blaga ureja Dunajska konvencija v II. odseku V. poglavja. V skladu z 39. členom DK (II. poglavje Obveznosti prodajalca) kupec izgubi pravico, da se sklicuje na pomanjkljivosti glede istovetnosti blaga, če o tem prodajalcu ni poslal obvestila v primernem roku oz. najpozneje v dveh letih od dneva dejanske izročitve blaga kupcu.

9Glede na obrazloženo, ker je sodišče prve stopnje materialno pravo zmotno uporabilo (341. člen ZPP) in v posledici slednjega pravočasnosti vložitve tožbe zaradi uveljavljanja pravic zaradi kršitve prodajne pogodbe ni presojalo po določbah DK, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje v III. in posledično V. točki izreka razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki bo v ponovljenem postopku, pravno razmerje med pravdnima strankama presojalo po določbah Dunajske konvencije (355. člen ZPP). Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje zmotno ugotovljeno oz. se relevantne okoliščine za odločitev o odškodninskem zahtevku, sploh še niso obravnavale in bi jih tako prvič ugotavljalo šele sodišče druge stopnje, s tem pa bi pravdnima strankama bila odvzeta pravica do dvostopenjskega sojenja. Prav tako strankama z razveljavitvijo predmetne sodbe ne bo kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (355. člen ZPP v zvezi s 357.a členom ZPP).

10V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP so stroški pritožbenega postopka nadaljnji stroški postopka.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v petnajstih (15) dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ UL SFRJ, MP št. 10/84