VSRS Sklep VIII DoR 140/2018-6

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede osnove za denarno povračilo po prvem odstavku 118. člena ZDR-1.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek glede nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 18. 6. 2014; da je tožnik še naprej zaposlen pri toženki na delovnem mestu direktor nabave in da mu je toženka dolžna priznati vse pravice iz delovnega razmerja za to delovno mesto. Hkrati je ugotovilo, da je tožniku dne 6. 8. 2014 nezakonito prenehalo delovno razmerje, ker je toženka nepravilno štela, da tožnik ni sprejel nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodja izvoza in ga je zato nezakonito odjavila iz zavarovanj. Odločilo je, da je tožniku delovno razmerje pri toženki trajalo tudi od 7. 8. 2014 do 6. 9. 2016 (ko se je zaposlil pri drugem delodajalcu) ter da ga je toženka dolžna za ta čas prijaviti v zavarovanje ZPIZ ter mu obračunati nadomestila plače za delovno mesto vodja izvoza. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za poziv nazaj na delo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od 8. 9. 2017 (ko mu je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas pri novem delodajalcu) do vrnitve nazaj na delo ter za obračun in izplačilo razlike v plači med plačo, ki bi jo prejemal pri toženki in plačo, ki jo je prejemal pri novem delodajalcu O., d. o. o. Nadalje je odločilo, da je toženka dolžna tožniku obračunati in izplačati denarno povračilo zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1 v višini 109.850,10 EUR (15 plač za delovno mesto direktor nabave); v presežku (za 21.970,02 EUR) je tožnikov zahtevek iz tega naslova zavrnilo. Prav tako je zavrnilo zahtevek za plačilo odpravnine v višini 69.000,00 EUR zaradi ponujene nove zaposlitve, ki naj ne bi bila ustrezna.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo, tako da je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje glede denarnega povračila zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1 in odločilo, da je toženka dolžna tožniku obračunati denarno povračilo v višini 23.905,95 EUR (15 plač za delovno mesto voda izvoza). V presežku je zahtevek iz naslova denarnega povračila zavrnilo. Prav tako je v ostalem zavrnilo pritožbo toženke in v celoti pritožbo tožnika ter v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije z naslednjimi vprašanji:

- Ali je delodajalec vezan na svoja interna pravila, če jih ima sprejeta in ali splošni akti delodajalca veljajo, če je postopek sprejema izveden v nasprotju z določilom 10. člena ZDR-1?

- Ali je zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi, če delodajalec sam v odpovedi navede, da šele bo ukinil določeno delovno mesto in takšno odpoved vroči zaposlenemu?

- Do kdaj sodišče prizna delovno dobo zaposlenemu, če ugotovi, da je odpoved pogodbe nezakonita? Ali jo prizna do dneva sojenja v prvotnem sojenju ali do dneva odločanja v ponovljenem sojenju?

- Katero osnovo je sodišče dolžno upoštevati, če se odloči, da bo priznalo denarno nadomestilo? Ali osnovo predstavlja nikoli izplačana plača za ponujeno delovno mesto ali dejansko izplačana plača v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo?

- Ali je šteti, da je tožnik uspel, če mu je sodišče prisodilo denarno povračilo in sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi?

4Predlog je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), zato je revizijo v tem delu dopustilo. V preostalem delu pogoji za dopustitev revizije niso podani.