UPRS Sodba IV U 56/2016-9

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopenjski organ, Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Celje, je v 1 točki izreka izpodbijane odločbe in sklepa zavrnil predlog A.A. in B.B. za uvedbo postopka evidentiranja in vzdrževanja zemljiškega katastra pri parcelah 754, 7546, 757, 759, 761, 766, 767, 768, 769, 771/1, in 834, vse v katastrski občini ..., po uradni dolžnosti. V 2 točki izreka je zavrgel predlog A.A. in B.B. za povrnitev stroškov izdelava elaborata ureditve meje za parcelo ..., po računu št. 2015-0032, v znesku 225 EUR z zamudnimi obrestmi od 14. 4. 2015 dalje in v 3 točki zavrnil predlog A.A. in B.B. za povrnitev stroškov v zvezi z dopolnitvijo vloge in zastopanje v upravnem postopku pri priglašenem in specificiranem stroškovniku pooblaščencu strank. V 4 točki je odločil, da stroški postopka niso nastali.

2Prvostopenjski organ je pojasnil, da sta B.B. in A.A. 26. 3. 2015 in 30. 3. 2015 vložila vlogo oziroma zahtevo za odpravo odločbe IDPOS 6062, št. 02112-160/2010-2 z dne 29. 3. 2010, zaradi nepravilne izvedbe geodetske storitve, izdelave elaborata in napak s strani geodetske uprave in njenih zaposlenih, zaradi česar je prišlo do nepravilnega evidentiranja dela javnega dobra v zemljiški kataster. Na podlagi poziva sta stranki vlogo dopolnili 17. 4. 2015.

3Upravni organ je ugotovil, da v zadevi niso izpolnjeni pogoji za uvedbo upravnega postopka po uradni dolžnosti, ter odločitev oprl na določbo 126. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V obravnavani zadevi namreč vlagatelja uveljavljata svoj zasebni interes za spremembo evidentiranih podatkov v zemljiškem katastru. Vloga stranke predstavlja zgolj pobudo za začetek postopka, če organ ugotovi, da zanj obstaja dejanska in zakonska podlaga.

4Odločitev iz 2 točke izreka je prvostopenjski organ utemeljil z določbo 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ker stvar na katero se predlog nanaša ni upravna zadeva. Pojasnil je, da Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) v četrtem in petem odstavku 6. člena določa, da izvedba postopkov za izdelavo elaboratov in izdelava elaboratov ni sestavni del upravnega postopka, ki ga vodi geodetska uprava za izvajanje postopkovnih določb iz tega zakona ter da se plačilo in druga razmerja v zvezi z izvedbo geodetskih storitev dogovorijo med naročnikom in geodetskim podjetjem. To pomeni, da izvajanje geodetskih storitev, kamor spada tudi izdelava elaborata, ni sestavni del postopka, ki ga vodi geodetska uprava, zato tudi stroški izdelave elaborata geodetske storitve niso stroški upravnega postopka. Iz tega razloga je bilo treba predlog vlagateljev za povrnitev stroškov izdelave elaborata, zavreči.

5Vlagatelja sta v vlogi z dne 16. 4. 2015 predlagala tudi povračilo stroškov v zvezi z dopolnitvijo vloge in zastopanjem v upravnem postopku po priglašenem in specificiranem stroškovniku. Upravni organ se je skliceval na določbo 13. člena ZEN, ki obračunavanje stroškov ureja drugače kot ZUP in pojasnil, da uveljavljani stroški, ki so nastali v zvezi z dopolnitvijo vloge in zastopanjem v upravnem postopku ne bremenijo organa, ampak stranko.

6Drugostopenjski organ, Ministrstvo za okolje in prostor je pritožbo zoper izpodbijani akt, zavrnilo.

7Tožnika odločitvi oporekata in navajata, da sta bila v postopek, ki je bil končan z odločbo GURS, OGU Celje, št. 02112-160/2010-2 z dne 29. 3. 2010, vključena kot stranki, solastnika nepremičnin, vsak do 1/2. Sedaj je lastnica navedenih zemljišč tožnica, le ta pa ne glede na zemljiškoknjižno stanje predstavljajo skupno premoženje tožečih strank, prav tako pa parcele predstavljajo del zaščitene kmetije.

8Na podlagi odločbe št. 02112-160/2010-2 z dne 29. 3. 2010 sta tožnika 15. 4. 2010 prejela obvestilo, da se stanje nepremičnin glede katerih je tekel postopek urejanja in evidentiranja meje, v površini ni spremenilo in da to znaša pred in po spremembi 19.988 m2. Po parcelaciji in evidentiranju meje sta tožnika, na podlagi menjalne pogodbe z Občino Vitanje z dne 29. 6. 2010, pridobila zemljiško knjižno dovolilo, da se, na med drugim na parc. št. 820/1, vse k.o. ..., vpiše lastninska pravica v njuno korist. S sklepom Občinskega sveta Občine Vitanje je bila ta parcela ukinjena kot javno dobro, v naravi pa kot taka ni nikoli obstajala.

9Tožnika sta naknadno, v skladu z določbami ZEN, začela urejati in evidentirati meje oziroma dele mej, katerih lastnika sta bila, navedeno pa je bilo predmet odločanja GURS dne 9. 11. 2015, 23. 6. 2015 in 23. 4. 2014. V okviru navedenih postopkov, od katerih dva nista postala pravnomočna, sta bila tožnika opozorjena na stanje zemljiškega katastra v delu, ki se nanaša na ureditev evidentiranja meje med parcelami 771/1, 820/1, in 786/1, vse k.o. ... ter v delu, ki se nanaša na stik parcele 815/4 s tožnikovimi parcelami št. 767, 769, 761, 756 in drugih, kjer je tožnik ugotovil, da se stanje zemljiškega katastra bistveno razlikuje od stanja zadnjega vpisana po odločbi z dne 29. 3. 2010. Spremembe v zemljiškem katastru tako posegajo v njun pravni položaj.

10Tožnika sta prvotno pridobila elaborat za IDPOS 6062 k.o. ..., št. 506-09 z dne 18. 4. 2010 in od družbe ... d.o.o. Slovenska Bistrica zahtevala odpravo napak, družba pa je dne 6. 11. 2014 izdala pojasnilo, da A.A. ni bila stranka postopka, ker ni bila lastnica parc. št. 820 k.o. ..., ampak je to bila Občina Vitanje. Ker sta tožnika vztrajala, da je dejansko prišlo do spremembe podatkov v zemljiškem katastru in dejanske površine parcel pred spremembo in po spremembi, sta zahtevala digitalni izračun spremembe parcel in po ugotovitvi, da je prišlo do njunega oškodovanja, dne 20. 3. 2015 in 27. 3. 2015 podala zahtevo za odpravo odločbe z dne 29. 3. 2010. Posledica slednje vloge je bila izdaja izpodbijanega akta, s katerim se tožnika ne strinjata.

11Pojasnjujeta, da je bil glavni namen postopka (IDPOS 6002) ureditev in odmera ceste, ki je bila tako na novo umeščena v prostor, parcelacija pa je služila kot orodje za dosego tega namena. Obširno pojasnjujeta način delitve posameznih parcel. Prav tako pojasnjujeta postopek umestitve v prostor nove parcele 815/4 k.o. ..., s čimer sta bila tožnika oškodovana za cca. 2.400 m2. Prav tako je geodet v zvezi z izdelavo zapisnika o odmeri ceste 2. 12. 2009 in pri izdelavi elaborata IDPOS 6062, pri sporni umestitvi v prostor pozabil evidentirati še novo postavljeni mejnik KT 2000. Kot spornega izpostavljata tudi grafični prikaz, ki je priloga odločbi 29. 3. 2010 in ni v skladu s prej navedenim elaboratom.

12V skladu z določbami 45. člena ZEN se lahko meja spremeni ali s parcelacijo, s komasacijo ali z izravnavo meje. V konkretnem primeru iz elaborata izhaja, da je šlo za postopek parcelacije, pri čemur pa, glede na dejansko umestitev parcele 815/4 k.o. ... v prostor, elaborat podatkov o parcelaciji v spornem delu nima. Podrobno navajata, kakšne podatke bi moral akt vsebovati ter nadalje pojasnjujeta, da sta predlagala, da se v skladu z določbo 9. in 10. člena ZEN, smiselno uvede postopek uskladitve podatkov zemljiškega katastra in se jima povrnejo stroški, ki sta jih imela v postopku št. 02112-39/2015, kjer je bila evidentirana sprememba v zvezi s parc. št. 766 k.o. ... po meritvah geodetske družba ... d.o.o..

13Tožnika sta imela v zvezi z ugotavljanjem napake iz elaborata IDPOS 6062 stroške. Pojasnjujeta, da določba četrtega odstavka 6. člena ZEN ne predstavlja pravne podlage za zavrnitev stroškov. Sodišču predlagata, da se izpodbijani akt v celoti odpravi, da je tožena stranka dolžna na svoje stroške pri naštetih parcelah, v delu, ki mejijo na parc. št. 815/4 k.o. ... in parc. št. 771/1, 820/1, obe k.o. ..., v delu ki mejijo na parc. št. 815/4 in 786/1 k.o. ..., naročiti pri pooblaščenem geodetskem podjetju izdelavo elaborata ureditve meje, parcelacije, opraviti ponovno odmero in evidentirati urejene meje ter spremembe podatkov v zemljiškem katastru; tožeči stranki je tožena stranka dolžna povrniti 225,00 EUR, z zakonskimi zamudnim obrestmi od 14. 4. 2015 dalje do vračila, ter tožnikoma povrniti stroške tega postopka.

14Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

15Tožba ni utemeljena.

16V obravnavani zadevi sodišče na podlagi listin upravnega spisa ugotavlja, da sta A.A. in B.B., tožnika v tem upravnem sporu, dne 26. 3. 2015 (30. 3. 2015) vložila zahtevo za odpravo odločbe IDPOS 6062 št. 02112-160/2010-2 z dne 29. 3. 2010. V zahtevi, ki sta jo vložila na podlagi osmega odstavka 6. člena ZEN, sta uveljavljala nepravilno izvedbo geodetske storitve, izdelave elaborata in napak s strani geodetske uprave pisarne Slovenske Konjice in višje svetovalke, ki je nepravilno vodila postopek in je posledično prišlo do nepravilnega evidentiranja dela javnega dobra v zemljiški kataster, vse v zvezi izdano odločbo št. 02112-160/2010-2 z dne 29. 3. 2010.

17Podatki upravnega spisa izkazujejo tudi, da sta bila tožnika 3. 4. 2015 pozvana k dopolnitvi vloge in poučena, da pravnih razmerij urejenih s pravnomočno odločbo ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, razen v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so taksativno določena v ZUP. Ker je torej odločba z dne 29. 3. 2010 dokončna in pravnomočna, zoper njo pa tožnika, ki sta v postopku njene izdaje sodelovala, nista podala rednega pravnega sredstva, je vlagatelja upravni organ pozval, da določno navedeta katero izredno pravno sredstvo želita uveljavljati zoper dokončno in pravnomočno odločbo št. 02112-160/2010-2 z dne 29. 3. 2010.

18Vlagatelja sta na podlagi navedenega poziva upravni organ obvestila, da je prišlo na podlagi odločbe z dne 29. 3. 2010 do evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru in navedla pri katerih parcelah je do teh sprememb prišlo. Pojasnila sta, da je zaradi podrobno opisanih pomanjkljivosti in posledično razhajanja med v kataster vpisanimi spremembami in stanjem v naravi, dolžan upravni organ pravilne podatke v zemljiškem katastru evidentirati po uradni dolžnosti in na stroške ... d.o.o., ki je izdelal elaborat za ureditev meje parcelacije in spremembe vrste rabe. Pojasnila sta tudi dodatne napake pri izvajanju geodetskih storitev, zaradi katerih menita, da se bo morala skladno z določbami ZEN (7. člen) ter na podlagi določbe osmega odstavka 6. člena ZEN, pristojna geodetska upravna opredeliti. Primarno sta predlagala, da v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZEN upravni organ prve stopnje uvede postopek evidentiranja in vzdrževanja zemljiškega katastra, tako da odpravi oziroma ugotovi in evidentira navedene spremembe ter v nadaljevanju predlagala v zvezi s tem tudi povrnitev stroškov, ki sta jih tožnika imela do vložitve te vloge. Poredno sta predlagala delno odpravo odločbe z dne 29. 3. 2010, na podlagi več izrednih pravnih sredstev.

19Dne 7. 5. 2015 je upravni organ tožnikoma pojasnil, določbe ZEN, ki se nanašajo na upravni postopek evidentiranja v zemljiški kataster, ter pojasnil, da presoja strokovnosti izvedbe geodetske storitve oziroma skladnosti vsebine elaborata geodetske storitve s standardi in pravili geodetske stroke ni v pristojnosti geodetske uprave.

20Sodišče je na podlagi navedenih podatkov in tožbenih navedb, v katerih sta tožnika vztrajala pri smiselni uvedbi postopka uskladitve podatkov zemljiškega katastra na podlagi 9. in 10. člena ZEN, presodilo, da je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi (in sklepu), zato se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), tožnikoma pa dodatno pojasnjuje:

21Odločitev prvostopenjskega organa je oprta na določbo 126. člena ZUP in pojasnilo, da upravni organ postopek po uradni dolžnosti začne, če ugotovi ali izve, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje zaradi javne koristi začeti upravni postopek. Ker tožnika v zadevi zasledujeta zasebni interes za spremembo evidentiranih podatkov v zemljiškem katastru, je bilo treba njuno zahtevo zavrniti. Drugostopenjski organ je pomanjkljivo razlago prvostopenjskega organa dopolnil s pojasnilom, da določba 6. člena ZEN ureja postopke geodetskih storitev, ki niso sestavni del upravnega postopka, ki ga vodi geodetska uprava. Pojasnil je tudi, da določba osmega odstavka 6. člena ZEN sicer določa način odprave napak pri geodetski storitvi ali izdelavi elaborata h kateri pozove geodetska uprava, vendar zato ker geodetska storitev ni del upravnega postopka, tudi če pride do poziva geodetske uprave na podlagi osmega odstavka 6. člena ZEN, pri tem dejanju ne veljajo pravila o upravnem postopku.

22Kot je sodišče že pojasnilo, s tako razlago upravnih organov soglaša. ZEN namreč v določbi 4. člena opredeljuje zemljiški kataster kot temeljno evidenco podatkov o zemljišči, opredeljuje pa tudi geodetske storitve (6. člen), kot storitve namenjene izvedbi postopkov za izdelavo elaboratov in izdelava elaboratov ureditve meje, nove izmere, parcelacije, komasacije, izravnave meje, določitev zemljišča pod stavbo, izdelava elaborata za evidentiranje stavbe, spremembe dejanske rabe zemljišč, spremembe bonitete zemljišč, spremembe vrste rabe, kultur in razreda zemljišč, ureditve meje med samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, izdelava elaborata za vpis stavbe in delov stavbe v kataster stavb, izdelava elaborata za spremembo podatkov katastra stavb in izdelava tehničnega poročila označitve meje v naravi, izdelava elaborata lokacijske izboljšave ter druge posamezne naloge v zvezi z evidentiranjem nepremičnin (tretji odstavek 6. člena ZEN). V določbi četrtega odstavka isti člen določa še, da izdelava elaborata iz prejšnjega odstavka vključuje tudi njegove spremembe, dopolnitve ali popravke ter izrecno določa, da izvedba postopkov za izdelavo elaborata in izdelava elaboratov ni sestavni del upravnega postopka, ki ga vodi geodetska uprava za izvajanje postopkovnih določb iz tega zakona.

23Ker se določba osmega odstavka 6. člena ZEN nanaša na postopke pri ugotovitvi nepravilnosti izvedbe geodetske storitve ali zaradi nepravilne izdelave elaborata, ki posledično povzročijo napačno evidentiranje podatkov v zemljiškem katastru, bi bilo treba v primeru kot je obravnavani, postopek na tej pravni podlagi izvesti (samo) v primeru ugotovitve, da je prišlo v postopku geodetske storitve do nepravilnosti in napak, taka ugotovitev pa iz listin upravnega spisa ne izhaja, ravno obratno, tožena stranka je tožnika v pozivu za dopolnitev vloge z dne 3. 4. 2015 seznanila, da ne iz odločbe, ne obvestila, napak ni razbrati. Ker torej ZEN v navedeni določbi ne določa, da se v primeru ugotovitve napak in nepravilnosti v zvezi z izvedbo geodetskih storitve vodi upravni postopek, ali izda upravna odločba, sodišče pritrjuje toženi stranki, da zadeva odprave napak ali nepravilnosti na podlagi osmega odstavka 6. člena ZEN ni upravna zadeva.

24Sodišče v nadaljevanju tožnikoma pojasnjuje tudi, da v obravnavanem primeru pravne podlage za odločanje o njuni vlogi ne predstavljata niti določbi 9. in 10. člena ZEN. Po 9. členu ZEN lahko geodetska uprava podatke, ki so v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja, popravi po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe; za upravičeno osebo se šteje tisti, ki izkaže pravni interes (prvi odstavek). Pravni interes pa je izkazan, če podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliva na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb (drugi odstavek te določbe). Določba tretjega odstavka citiranega člena določa okvir preizkusa, in sicer geodetska uprava preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank, in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja; če ugotovi, da se podatki v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb ne ujemajo s tistimi, ki jih je preizkusila oziroma preverila, jih uskladi in obvesti o tem vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni vlagatelj zahtevka; če pa ugotovi, da zahteva ni utemeljena, z odločbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno.

25Iz citirane določbe 9. člena ZEN torej izhaja, da upravni organ po tej določbi ni dolžan izvajati ugotovitvenega postopka oziroma ugotavljati dejanskega stanja z ugotavljanjem resničnega stanja v naravi, torej preverja samo ali so podatki v zemljiškem katastru pravilno evidentirani in ali je napaka pri vpisu podatka v zemljiški kataster nastala kot posledica nepravilnega prenosa podatka iz listine v zbirko listin oziroma v evidenco zemljiškega katastra. Sodišče ugotavlja, da tožnika takšne napake, ki bi zahtevala uporabo navedene določbe ne zatrjujeta, ravno obratno, zatrjujeta namreč, da so v zemljiški kataster vpisani (nepravilni) podatki iz odločbe IDPOS 6062, št. 02112-160/2010-2 z dne 29. 3. 2010. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da zatrjevana vsebinska nepravilnost odločbe z dne 29. 3. 2018, ne dovoljujejo uporabe določbe 9. člena ZEN.

26V nadaljevanju pa je sodišče presojalo tudi zakonitost 2. točke izpodbijane odločitve, s katero je bila zavržena zahteva tožnikov za povrnitev stroškov izdelave elaborata ureditve meje za parcelo 766 k.o. ..., po računu št. 2015-0032, v znesku 225 EUR z zamudnimi obrestmi od 14. 4. 2015 dalje. Kot je sodišče že pojasnilo, izvedba geodetskih storitev temelji na razmerju med geodetskim podjetjem in stranko, izvedena storitev (elaborat geodetske storitve) pa predstavlja strokovno podlago za uvedbo geodetskega upravnega postopka. Ob taki razlagi prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 6. člena ZEN in ob upoštevanju določbe petega odstavka istega člena (plačilo in druga razmerja v zvezi z izvedbo geodetskih storitev se dogovorijo s pogodbo ali naročilnico med naročnikom in geodetskim podjetjem oziroma projektantom), je po presoji sodišča pravilna tudi razlaga tožene stranke, da stroški izdelave elaborata geodetske storitve niso stroški upravnega postopka.

27Sodišče kot neutemeljenega zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na 3. točko izreka izpodbijanega akta, s katero je upravni organ zavrnil predlog tožnikov za povrnitev stroškov v zvezi z dopolnitvijo vloge in zastopanje v upravnem postopku po priglašenem in specificiranem stroškovniku pooblaščencu strank. Sodišče zato ker v zadevi ni sporno, da sta postopek z vlogo sprožila tožnika, soglaša z razlago prvostopenjskega upravnega organa, da se v primeru kot je obravnavani uporablja posebna določba tretjega odstavka 13. člena ZEN, ki določa, da če je upravni postopek uveden na zahtevo stranke, krije osebne stroške zaradi udeležbe in stroške pravnega zastopanja v tem postopku vsaka stranka sama.

28Sodišče je glede na povedano tožbo tožnikov kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1.

K II. točki izreka:

29Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnikov temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.