VSL Sklep II Cp 1372/2018

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tožene stranke proti plačilnemu nalogu, po katerem je dolžna tožena stranka za pritožbo plačati 2.337 EUR sodne takse.

2Tožena stranka v pravočasni pritožbi kratko navaja, da je pravilna vrednost spornega predmeta (126.636,63 EUR), ne pa tudi višina takse za količnik 1,00. Ta namreč ni 779 EUR, kot pravi sodišče prve stopnje, temveč 704 EUR, pri čemer sodišče količnika niti ne obrazloži, zato je podana bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je sodna taksa previsoko odmerjena (za 225 EUR), predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4ZST-1 v prvem odstavku 16. člena določa, da če se takse določajo glede na vrednost spornega predmeta, znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 300 evrov 18 evrov, potem pa se taksa poviša v skladu z zneski, navedenimi v tabeli, ki sledi. V drugem odstavku istega člena je zapisano, da so v prilogi 1, ki je sestavni del tega zakona, navedene višine taks pri vrednostih spornega predmeta do 500.000 evrov. Pritožbeno sodišče je vpogledalo prilogo 1 in ugotavlja, da znaša sodna taksa za količnik 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 140.000 EUR točno toliko, kot je v izpodbijanem sklepu (in še pred tem v plačilnem nalogu) zapisalo sodišče prve stopnje – 779 EUR. Znesek, ki ga ponuja pritožnica (704 EUR), ni predviden pri nobeni vrednosti spornega predmeta.¹

5Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

¹ Pri vrednosti spornega predmeta do 125.000 EUR je predvidena sodna taksa v znesku 705 EUR, vendar pa tu obravnavana vrednost spornega predmeta (126.636,63 EUR) to mejo presega.