VSM Sklep V Kp 9348/2016
ECLI:SI:VSMB:2018:V.KP.9348.2016Področje: kazensko procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da se prepoved opiranja sodbe na ustavno in zakonsko nedovoljene dokaze ter dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi teh dokazov iz drugega odstavka 18. člena ZKP ne uresničuje vedno z njihovo izločitvijo kot to smiselno izhaja iz pritožbene obrazložitve.
Izrek
Pritožba zagovornika obdolženega A. D. se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev
1Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 7. 6. 2018 zavrnilo predlog zagovornika obdolženega A. D. za izločitev dokazov. To je bilo storjeno s sklepom IV K 9348/2016.
2Zoper sklep se je zagovornik pritožil zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da se iz spisa izločijo vsi dokazi, ki so bili pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi v drugi kazenski zadevi zoper obdolženega J. R. ali da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3Pritožba ni utemeljena.
4Pritožnik kot prava vešč procesni udeleženec, uveljavljanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ni opredelil, po pritožbeni obrazložitvi pa je razumeti, da ima v mislih bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP. Pravi namreč, da so bili zgornji dokazi v razmerju do obdolženega A. D. pridobljeni s kršitvijo določb ZKP, zaradi česar so nedovoljeni in jih je kot takšne izločiti iz spisa. Dejstvo je namreč, da se je z njihovo vsebino predsednik senata seznanil, s čemer je bil pri obrambi sprožen zadržek, ali bo sodišče zmožno objektivnega oziroma nepristranskega vrednotenja ostalih dokazov v spisu.
5Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da se prepoved opiranja sodbe na ustavno in zakonsko nedovoljene dokaze ter dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi teh dokazov iz drugega odstavka 18. člena ZKP ne uresničuje vedno z njihov izločitvijo kot to smiselno izhaja iz pritožbene obrazložitve. Drugi odstavek 83. člena ZKP je glede tega z predhodno določenim naborom takšnih dokazov povsem jasen. Po drugi strani pa ne more biti nobenega dvoma, da dokazi, ki so bili pridobljeni v drugi kazenski zadevi zoper obdolženega J. R., zoper obdolženega A. D. v tej kazenski zadevi zaradi vrste obravnavanega kaznivega dejanja niti posredno ne smejo biti uporabljeni. Zahteva iz tretjega odstavka 154. člena ZKP je namreč glede tega enako jasna ter bo po razumljivih razlogih v sedmi točki obrazložitve sklepa tudi spoštovana.
6Po zgornjem, in ker v pritožbeni obrazložitvi ni bilo zaslediti ničesar več, do česar bi se pritožbeno sodišče moralo dodatno opredeliti, je o pritožbi zagovornika obdolženega A. D. odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).
7Če bo za obdolženega A. D. nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora po tar. št. 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.
Vir: Višje sodišče v Mariboru · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 12. 11. 2018Nazaj na vrh ↑